Mene pa zanimajo vaša mnenja, koliko Slovenci ločimo duha od duše in obratno, ter, kako bi ta dva pojma lahko dobro opisali ? Lep, sončen dan , še naprej ...  

V SSKJ so zadeve odlično opredeljene

dúh -á m, im., tož. dv. tudi duhá (u)

1. razumsko-spoznavna stran človeka:
njegov duh je ostal jasen; oblikovati
duha človeka; stremljenje duha k lepoti;
zadovoljiti potrebe duha; sposobnost
duha; knjiž. moj duh bedi nad njim / dela
človeškega duha najvišje, izvirno
ustvarjalne sposobnosti; velikani duha /
enoličnost ubija duha miselno dejavnost;
bogastvo človekovega duha mišljenja,
čustvovanja; lepa je in polna duha
bistroumnosti, domiselnosti // s prilastkom
miselne, značajske značilnosti: je
bistrega, upornega duha; manjka mu
kritičnega duha // s prilastkom
nadarjenost, sposobnost: narava mu ni
dala umetniškega duha; ima preroškega
duha; je brez trgovskega duha

2. s prilastkom človek, zlasti glede na
njegove miselne in značajske
značilnosti: slovi kot izrazit analitičen
duh; takšno stališče zastopajo naši
najnaprednejši duhovi; nemiren, velik
duh / spada med največje duhove
dvajsetega stoletja mislece, razumnike;
klasična filozofija je dolgo obvladovala
evropske duhove // mn., publ. ljudje,
zlasti glede na določene nazore, ideje:
glede tega se duhovi razhajajo; novica
je razburila duhove / ločitev duhov
razcepitev v nazorsko različne skupine

3. splošne miselne, nazorske
značilnosti: duh časa se spreminja;
nasprotovati duhu časopisa; spoznati
duha modernega človeka / napreden
duh knjige; patriarhalni duh meščanstva
/ biti vzgojen v svobodoljubnem duhu
miselnosti, nazorih; biti Slovenec po rodu
in duhu / vsi so istega duha; vznes. bil
mu je brat po duhu in po srcu //
resnična, prava vsebina: pačiti načela in
duha gibanja; takšni zaključki so tuji
duhu razprave; to ustreza le črki, ne pa
duhu zakona / postopati v duhu
predpisov smislu

4. navadno s prilastkom splošno psihično
razpoloženje: zanimalo ga je, kakšen
duh vlada med delavstvom, v deželi;
tekmovalni duh je zajel šolo / knjiž., z
oslabljenim pomenom: med množicami
se je širil duh nezadovoljstva
nezadovoljstvo; vanj je stopil duh zavisti /
odnosi med državama se razvijajo v
prijateljskem duhu vzdušju, atmosferi; publ.
posvetovanje je potekalo v duhu
medsebojnega razumevanja / vnašati v
poslovanje dobičkarski duh stremljenje,
težnje

5. v različnih mitologijah in religijah bitje
netvarne narave: verjeti v duhove; dobri
in zli duhovi; gozdni, vodni duhovi; odšel
je tiho kakor duh / v krščanstvu: Bog je
duh; hudobni duh hudič; nebeški duhovi
angeli

6. v različnih religijah nematerialno,
neumrljivo bistvo človeka; duša: duh je
zapustil telo / prikazal se mu je duh
rajnega; ekspr. ali si ti ali je tvoj duh

7. v idealističnih filozofijah nematerialno
počelo vsega, kar je: duh in materija;
bitnost duha

● knjiž. njegov duh ni klonil ostal je
pogumen; duh se mu je omračil duševno
je zbolel; bibl. duh je sicer voljan, ali
meso je slabo človek si prizadeva za
dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri
tem ovirajo; dvigniti duha vojakom jih
opogumiti; biti v duhu pri kom z mislimi, ne
dejansko; samo sedel je pri njih, z duhom
pa je bil odsoten mislil je na druge stvari;
brati kaj s pravim duhom namenom,
razumevanjem; ekspr. on je njegov zli duh
kvarno vpliva nanj; star. bolan na duhu
slaboumen, omejen; iron. ubog na duhu
nedomiseln, naiven; knjiž. braniti resnico z
orožjem duha s prepričljivim, bistrim
dokazovanjem; ura duhov po ljudskem
verovanju čas od polnoči do ene, v katerem
se vračajo duhovi rajnih; ekspr. zakladi
duha kar je ustvaril človeški razum

♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja,
dokončna stopnja razvoja duha iz njega
samega; svetovni duh po Heglu počelo in
urejevalec zgodovine; rel. sv. Duh tretja
božja oseba


dúša -e ž (ú)

1. v različnih religijah nematerialno,
neumrljivo bistvo človeka: človek ima
telo in dušo; pogubiti dušo; skrbeti za
dušo / v krščanstvu: moliti za pokoj,
zveličanje duš; trpljenje duš v vicah /
ekspr. tekel je, da bi kmalu dušo izpustil
zelo hitro; vpije kot duša v vicah / pog.,
kot podkrepitev pri moji duši da ni res // v
idealističnih filozofijah nematerialno počelo
vsega, kar je; duh: človekova duša je le
del vesoljne duše

2. čustveno-moralna stran človeka:
njegova duša se temu upira; s
pogovarjanjem si lajša dušo; dvomi mu
trgajo dušo; izbrisati sovraštvo iz duše;
boriti se v duši / občutek krivde mu teži
dušo vest; ima čisto dušo / razkril mu je
svojo dušo misli, čustva; biti brez duše
usmiljenja, sočutja; posvetil mu je vse
moči svoje duše duha; pren. spoznati
dušo mesta, umetnine // s prilastkom
skupek človekovih čustvenih, miselnih
in voljnih značilnosti; duševnost:
spoznati mladostnikovo dušo; značilnosti
ženske duše; vživeti se v dušo
sočloveka // s prilastkom narava, čud:
ima birokratsko, pogumno dušo; človek
umetniške duše; je vesele duše in
dobrega srca / mehka slovanska duša //
ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi
dno duše izraža visoko stopnjo,
intenzivnost čustvene prizadetosti: iz
dna duše ti želim; v dno duše ga je bilo
sram / v dno duše se je čutil ponižanega

3. ekspr., navadno s prilastkom človek,
zlasti z vidika njegovih značajskih,
čustvenih značilnosti: iskal je sočutno
dušo; živel je med samimi kramarskimi
dušami; bil je zlata duša; neka zlobna
duša ga je zatožila / kot psovka odpri,
pasja duša / njegov oče je duša
dobrosrčen, ustrežljiv // knjiž. oseba,
človek sploh: ti si prva duša, ki sem jo
srečal; mesto šteje deset tisoč duš
prebivalcev / kot nagovor: duša, dušica,
pridi sem; tako ne bo šlo dalje, duša
draga; ljuba duša, počakajte no malo /
ekspr.: žive duše nisem videl na cesti
nikogar; živi duši tega ne povej nikomur

4. z rodilnikom najvažnejši,
najpomembnejši član ali del: postal je
duša društva; mati je duša družine; publ.
duša drame je konflikt

5. osrednji, notranji del česa: žogi je
počila duša; duša kabla; žica z jekleno
dušo

6. priprava s stenjem pri svetilki na
olje: duša plava na olju

● ekspr. komaj se ga še duša drži je tako
slab, da bo kmalu umrl; šalj. duša se mu
je prirasla kljub starosti še ne bo kmalu
umrl; ekspr. dušo bi dala zanj vse bi
žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si
ga želi pridobiti; evfem. izdihniti dušo
umreti; star. duše pasti opravljati duhovniški
poklic; šalj. podpreti, privezati si dušo
utešiti si žejo, glad; ekspr. še dušo bi
prodal ima močno trgovsko strast; pri izbiri
sredstev za dosego česa ne spoštuje
ničesar; pog., ekspr. na dušo ji piha vneto ji
prigovarja, dvori; star. vzeti kaj na svojo
dušo prevzeti odgovornost, krivdo; vznes.
njena podoba se mu je vtisnila v dušo
zapomnil si jo je; to mu ni po duši mu ni
všeč; tesno mu je pri duši čuti nedoločen
strah; nihče ni vedel, kako ji je bilo tedaj
pri duši kaj je občutila; ekspr. za to sem z
dušo in telesom popolnoma, brez pridržka;
mirne duše lahko greste brez pomislekov,
skrbi


Na žalost pa je velika večina ljudi četrtpismenih (mislijo da znajo pisati pa se jim že pri branju zatika; razumejo pa komaj kaj), zato najbrž večina ostaja pri tem, kar so pobrali od raznih župnikov ter okolice in pri nagonski nereflektirani uporabi besed.




uživajte!

Boštyxz wrote on 12.11.2006 at 09:52:02:


Bi pač te svoje predstave moral ubesediti drugače....  

Glede na to, da da si postavil temo takole:

Boštyxz wrote on 11.11.2006 at 08:06:02:



....se mi zdi moj odgovor popolnonoma korekten, saj povzema najvišji nivo slovenskega knjižnega jezika, hkrati pa sem dodal tudi svoj komentar splošnega stanja "iz glave".

Očitno je problem s četrtpismenostjo še bolj pereč kot si lahko predstavljam  


uživaj!

Boštyxz wrote on 11.11.2006 at 08:06:02:


Verjetno večina ljudi ti dve stvari bolj slabo loči.  Jaz bi rekla, da je duh bolj karakter, umsko stanje človeka, da je vezan na določeno inkarnacijo in kot tak minljiv in spremenljiv. Duša pa naj bi bila transcendentalna, neumrljiva, prebivala naj bi v srcu in oživljala mrtvo materialno telo. Torej duša naj bi bila prava oseba, katere karakteristika je zavest, materialno telo naj bi bilo kot obleka za dušo, duh pa tenutno psihično stanje osebe. Lahko pa da se seveda tudi motim.

Zame je duša nefizična individualnost posameznika, duh pa izražanje univerzalniega duha (to je tisto, čemur eni rečejo panteistični bog, drugi tao, trejti atman/brahman) skozi individua.

Duša se še razvija in uči, in to lahko hitreje osvaja v fizičnem svetu...  
nikoli pa ni popolnoma ločena od svojega pravega doma, prihaja iz duha, vrača se nazaj tja, in z njim je vedno povezana s tanko srebrno nitko...  
 
 
jahhhh.... izrazi so pač različni .... lahko bi rekli, da duša izhaja iz Boga, in ni nikoli zares od njega ločena.... navidezno stanje ločenosti je stvar človeškosti....  

Malo ste falili , ampak ni tko hudo . No, za začetek bi vam dal samo prispodobno primerjavo . Duh v razmerju do duše, je podobno kot odnos pri ženinu in nevesti .No, toliko za začetni razmislek ... Lep, duhovni večer , še naprej , ...  

Ha, ha, ha , na nek način že . Vendar dejansko ni tako in tudi dvomim , da Igor ve, kaj je točno  . Ker, potem bi moral jaz kot duša biti ženskega spola  . Kaj pa bi potem rekel Duh, ki je v meni  , toreeejj ???   Pa lep dan , še naprej ...