točn to je problem ker vsak za vse sam še reče, jebi ga, itak se ne da nč narest

je pa res, da dokler bo folk obstajal in jim nosil denar, tok časa bo to laufalo. ali ipak.
sem brala nekje en rek od Maharadija (Stojčijevga), ko opisuje kako ej to, a ne... da kako je najprej zaslužu en miljon, in ga je mel in je ugotovil, da zdaj rab pa še enga, da bo lahko tega vzdrževal. in je mel dva, in je rabu še dva, da je lahko tedva vzrževal. in je naredu še dva. in jih je mel štiri, ampak je zdaj rabu še štiri, da je te lahko vzdrževal...

mislim, bogi revež. bi mu najraj še kak evro poslala, to se mi je zasmilil.
aja, pa še nekaj, kar se duhovnežev tiče. to štekam, da recimo se nekaj prispeva tja kjer rabijo, da se naprimer pokrijejo stroški najema dvorane al pa kaj podobnega. a ne uno, da se računa do neba. me prav zanima kakšen je efekt teh delavnic. ampak pol pa itak rečejo, jaja, da vsak tok do tega odnese kolkor hoče, se pravi v stilu, da ni slabih učiteljev, so samo slabi učenci.