Oldio wrote on 12.10.2006 at 22:21:44:Zahod se ima za pametnejšega, posebej Ameri, vendar so sami krivi tako za Talibane, kot za Sadama, Izrael, Irak in torej za sam terorizem, ki ga z bojem proti terorizmu samo razplamtevajo.
Mene samo zanima kaj je zadaj,
- so res tako blesavi
- ali samo skrbijo za stalni konflikt, ki omogoča udariti kjer si mislijo, da jim bo koristilo.
Samo če pogledamo Irak, bi rekel, da gre za prvo, drugo pa verjetno tudi. Po drugi strani pa, če je 11.september res čisti konstrukt, potem so dileme čisto nekje drugje, je človek še najinteligentnejše bitje?
Kar se pa tiče žaljenja čustev pa ne vem če je kaka velika razlika napram katolikom. Tudi slednji skočijo pokonci ob vsaki malenkosti.
Seveda ima tudi zahod svoj delež v tem stanju, ki pa je po moje najbolj v tem, da ni v kali zatrl Islama in ostalih religij, ker ga je vedno zanimal predvsem trenutni dobiček.
Nekaj dejstev o Islamu, ki ga delajo za eno najbolj bojevitih religij (pridobljenih neposredno iz ene najbolj dolgočasnih knjig - Korana - in iz zgodovinskih dejstev):
1. Leta začnejo šteti, ko je prerok Muhamed postal vojskovodja (in kot v vseh posredovanih religijah, je Muhamed najvišji ideal vernika): ne pa na primer z razsvetljenjem ali njegovim rojstvom...
2. Ko govorijo o miru, mislijo na tisti mir, ko bodo vsi muslimani.
2.1 Ali pa govorijo o premirju, ker je očitno, da so prešibki za boj.
3. V Islamu je laž povsem legitimna stvar, dokler je v službi njihovega cilja (kar je edinstveno med religijami).
4. Če pogledamo na zemljevid konfliktv, vidimo, da je večina teh konfliktov tam, kjer je islam.
5. Umreti v boju za Islam je najvišja čast: boj nasploh kotira zelo visoko - čeprav ga nekateri poskušajo spraviti na nekakšen alegoričen boj posameznika s samim sabo, je to v nasprotju s črko Kurana, ki pa velja za neposredno Alahovo besedo - zato tudi še vedno vse poteka v Arabščini...
6. Ni ločevanja med versko in posvetno oblastjo: posvetna oblast pa je vedno podrejena uresničevanju verskih ciljev (za krščanstvo tega ne moremo reči (že Jezusove besede so:
Daj cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega.): takoj, ko je postalo uradna religija, so šefi sprejeli vse cesarjeve predloge in se prilagodili: mnogokrat so sicer imeli tudi papeži in ostali šefi pobudo, vendar so šli roko v roki s kralji, ki so vedno najprej skrbeli za svoj interes - to je tudi trenutna napaka: oblastnike zanima njihov interes ne pa dolgoročno dobro za vse).
7. Nek nedoločen občutek, kadar sem med muslimani - občutek, ki mi pravi, da jim ni dobro kazati hrbta, ki se je že večkrat izkazal za povsem utemeljenega.
Vsekakor nekaj stvari, s katerimi se ukvarjam že precej časa.
uživajte!