vida wrote on 20.09.2006 at 09:19:00:



S cepljenjem  

t wrote on 20.09.2006 at 10:23:01:


Koga? Muslimanov, da bi bli odporni na nas ali nas, da bi bli odporni nanje?

Če nas zahodnjakov ne bi frustrirala lastna neoliberalistična  predstava o razvoju, po kateri smo drug  drugemu predvsem objekt svobodnega trgovanja z vsemi materialni in duševnimi potenciali, ki jih premoremo, pol nas ne bi frustrirala nobena drugačna vera ali civilizacija. In obratno, če bi muslimani ne bili 'okuženi'  s to isto mentaliteto, pol se jim  zahod ne bi kazal kot grožnja, ki bo uničila njihovo identieto. Oboji se v grožnji pred izgubo identitete zatekamo k svojim predmodernim/srednjevškim vzorom in kličemo drug na drugega konflikt civilizicacij a'la križarkse vojne, v resnici pa smo 'okuženi' z istim virsum in  bi blo proti njemu potrebno  cepit vse z istim cepivom.

titud wrote on 20.09.2006 at 12:32:58:



Cepil bi vse religiozneže. Najprej z ateizmom - ali mogoče celo antiteizmom: globalni svet ne more obstati skozi tako različne religije, katere so hkrati (mogoče z izjemo kakšnega (zen/chan) budizma) tudi vse izjemno škodljive (ekološko, moralno, spoznavno, družbeno...): problem religij ni v tem, da bi ljudi držale nazaj, ali jih spodbujale k spoznavanju nekih globjih narav in podobnega (kakor se reklamirajo) temveč v tem, da je v imenu Boga dovoljeno početi vse...

In tiste, kateri ne bi bili za oziroma se jih prvo cepljenje ne bi prijelo, bi cepil s heroinom (ali še čim močnejšim in bolj zasvojljivim)...da bi se imeli lepo in bi dali mir in da bi dobili pravi smisel v življenju...


uživajte!

t wrote on 20.09.2006 at 14:19:25:




Tale debata se je kar krepko dotaknila dilem, zaradi katerih sem želel, da se odpre nov podforum, mapa ali kakorkoli se že temu reče. Kaj je namreč rešitev te godlje oziroma na drugi strani, kam nas bo ta godlja pripeljala.
Izkušnje kažejo, da potrebujemo ideologijo, huje je, bolj jo potrebujemo in ker je naša drugačna kot islamska, se lahko samo spopademo, ni druge. Spopadamo se že, vprašanje je do kam bo to šlo. Po moje atomska s strani "teroristov" še ne bo zadosti za kulminacijo oziroma katarzo, kaj pa temu sledi si je ap težko predstavljati, morda atomski napad na Iran ali celo na nekaj islamskih držav. In kaj potem?

Druga tema oziroma dilema pa je, s čem bi lahko nadomestili ta kapitalizem, ki nam vlada? Svet modrecev? kdo jih bo izbiral? tisti, ki so izbrali Hitlerja, Franca, Musolinija? Nimam idej, razen pojoča travica.

titud wrote on 21.09.2006 at 09:42:05:



Po moje pa to ne bo držalo.

Kot je videti, so ravno religije tiste, ki človeka izločajo iz celovitosti (saj ga ne postavljajo v razmerje do vsega, kar je, temveč v razmerje do njihovih dogem) in recimo skoraj vsaka biološka, evolucijska, ekonomska ali kozmološka itd. teorija nam veliko lepše pokaže našo vpetost v celovitost vsega kot pa katerakoli religija. Religije nam - razen svojih dogem - ne morejo ponuditi ničesar. Sploh je pa njihov problem v tem, da s pojmom celovitosti ne morejo operirati.

Sploh pa ne gre za superiornost razuma - gre za dejstva. Dejstev, ki bi podpirala kakršnokoli religiozno dogmo preprosto ni, obstaja samo cel kup blodenj in poenostavitev, ki bi jih že zdavnaj morali porazdeliti med simptome raznih (ponavadi duševnih) bolezni, trače, prevare, napačna zaznavanja in napačne razlage, lažne obljube in laži. Naša prepričanja/verjetja bi najprej morala stati na povsem razvidnih dejstvih, vse ostalo bi morali obsoditi kot laž, zavajanje ali sranje in seveda z ustrezno terapijo to tudi pozdraviti.

Religije se dandanes obnašajo kot virusi, ki se prenašajo iz staršev na potomce - vse skupaj bi morali ustaviti na tem nivoju: tako kot se otrok ne uči kvantne mehanike, se jih ne bi smelo učiti tudi raznih religioznih dogem (obravnavati bi jih morali striktno v sklopu zgodovinskih absurdnosti ali mogoče kot pravljice ali dandanes grške bajke - seveda tedaj, ko so zmožni samostojnega kritičnega mišljenja ne pa v fazi, ko nekritično sprejemajo vse po vrsti) in svet bi bil takoj veliko lepši.


Religije so laž, religije so zlo - dajmo ljudem opij pa bo.  

uživajte!

titud wrote on 21.09.2006 at 10:33:04:



To je samo še en absurd: če je shizma nekaj realnega, je z nobeno imaginarno plombo ne moremo niti preprečiti (ker se je že zgodila ali pa vedno že je), niti celiti, ker imaginarno nima nobenega stika z realnim. Če pa je shizma nekaj imaginarno ustvarjenega, je samo še ena od dogem in bi jo kot tako morali  v imaginarnem tudi ukiniti ne pa celiti.

In spet fanatizem ni ponesrečenje pri zdravljenju - fanatizem je del terapije, s katero religije zdravijo, saj samo z največjimi skrajnostimi dokazujemo, da smo se dokončno odrekli razumu in sprejeli neumnosti, ki se nam na trgu religij prodajajo kot poslednje resnice.


uživajte!

t wrote on 21.09.2006 at 10:46:55:


Po moje se je ta shizma dejanska, zgodila se je z besedo, potencial zanjo pa se je v enosti že nahajal: kot da je v enosti obstajalo že nekakšno hrepenenje po stanju  ločenosti (v tem smislu mi sede žižkove opredlitve občutja enosti kot melanhonije, kot neke vrste otopelega čakanja na dogodek - besedo). Ker je  z besedo v enosti zazijala nepresegljiva zev (za njeno preseganje pač  nimao drugega orodja kot besedo samo, ki je to zev ustvarila), si njene pomene organiziramo v dogmo in  si preko nje naredimo svet spet melanhonično cel/varen/domač...  Ne vidim nobenega razloga,  zakaj tega stanja enosti ne bi privoščil vskomur, ki si ga  uspe zares dosečt in zakaj bi moral ves čas zavestno in prislno  živet v shizmi, ki je itak realna in se ji ne da ubežat...

Oldio wrote on 21.09.2006 at 12:18:25:


Jest se strinjam s t-jem, da v religije organizirane religioznosti nimajo nobenih dobrih učinkov. Na njihovi podlagi temelječe skupnosi navznotraj dušijo težnjo po  induvididualizaciji posameznikov, navzen pa isto počnjejo do drugih skupnosti, da se na tak negativen način samopotrjujejo. Umik religije kot osnove  za skupnostno identifikacijo pa ne pomen, da mora skupnost razpast na med seboj enkovredne atomizirane individue (kot religije vidijo nemožnost obstoja ateističnih skupnosti ali celo kot sami neoliberlaci dejansko gojijo ta svoj ideal in ki vidijo skupnost le kot  med sabo funkcionalno  organiziacijo posmeznikov po meritokratskem/sposobnostnem principu). Jest misilm, da je osnova za skupnost še vedno religizona (v smislu občutenja enosti kot prežnega čustva - ljubezeni), vendar je ta religiznost povsem idividualna in ne od zunaj določena oz. sistemsko religijsko zapovedana.