tolk nevarnih norcev leta po svetu, vi se pa čez Drnovška pizdite  

Ne razumem, zakaj na zahodu  'sponatnih' uličnih  izbruhov  nasilja ne interpretiramo  predvsem  kot sporočanje tamkajšnjega  folka tako našemu kot njihovemu kleru, da ne zna/zmore ponudit folku avtentične doktrine. Tko da muslimani na ulicah vsaj po moje ne žugajo z nasiljem tolk nam zhodnjakom kot  svojim lastnim verskim voditeljem, da ne zanjo ponujat kvalitenih  odgovorov  za situacijo, v kateri se je folk znajdu v muslimanskem svetu s prodorom globagnega kapitalizma in zahodnjaških vrednot v njihove kraje in običaje.  

Pardoks je v tem, da prav muslimanskemu kleru  naši (papeževi) dejansko  neavtenitični odgovori na njihovo situacijo pridejo prav, da ščuva folk k protestom/užaljenosti/maščevanju/nasilju in s tem  skušajo prikrivat  dejstvo, da nimajo lastnih avtentičnih odgovorov. Sami protesti in grožnje pa seveda ne morejo bit ustrezen koncept  modernizacije islamskega sveta, tko da bi prav protesti lahko služil tako ozaveščanju islamskih množic kot nam, da ozavestmo duhovno impotenost svojih verskih avoritet in se začnemo ozirat po  tistih  duhovnih potencialih, ki bi  ponujal bolj avtentične rešitve od sedanjih maračnjaških srednjeveških njihovega talibanskega ali našega križarko/inkvizicijskega tipa.  

se mi zdi da je politična situacija cerkve v tem trenutku precej močna. komunizem je propadel, od vseh teh držav je cerkev pokasirala nove zaloge lesa (za grmade), zemlje, napremičnin in ugodnosti, desničarji so v evropi pred kratkim dosegli svoj vrhnec, Bush se ima za mesijo... in to situacijo je treba izkoristit, preden mine, ker tako dobre verjetno hitro ne bodo spet dobli. Obenem obstaja možnost, da se krščanske ločine spet združijo proti skupnemu sovražniku (v Jeruzalemu kurijo pravoslavne cerkve, čeprav jih je užalil katoliški papež), največji konflikti pa se tako dogajajo na židovski zemlji, in če vojna izbruhne tam, pol tud ne bo večje škode, saj bodo muslimani samo dokončali tisto, kar je nekdanjim papežem in hitlerju spodletelo.

Nemčija je svet začela rušiti pri Poljski – mar ne?

Zgodovina ima sprevržen smisel za humor. Leta 1939, natančneje 1. septembra, je tedanja nacistična Nemčija napadla Poljsko. Dobrih 22 dni kasneje je Varšáva kapitulirala. Nemške vojaške enote so v naslednjih letih dobesedno zradirale večino tistega, kar so v stoletjih pred tem zgradili Poljaki. Z napadom na Poljsko se, kot vemo, začne Druga svetovna vojna.

Ironija je, da se 67 let po nemškem napadu na Poljsko dogaja podoben obračun med tem, kar je poljsko in tem kar je nemško. Trenutni papež, Benedikt šestnajsti, v mladosti pripadnik Hitlerjeve mladine in nemških protiletalskih enot, si je očitno, kot eno izmed nalog svojega pontifikata, zadal rušenje vsega, kar je gradil njegov poljski predhodnik. Papež Janez Pavel drugi. Ta si je, kljub vsem konzervativnim stališčem, ki jih je zastopal, vseeno prizadeval za nekakšen dialog med religijami. Krščanstvo bi med verami seveda zavzelo status prve med enakimi.

In če si je prejšnji papež pridobil vsaj nekaj malega spoštovanja islamskega sveta, je to isto spoštovanje sedanji papež popolnoma izničil in ustvaril še večji propad med islamskim in krščanskim. Z uporabo citata bizantinskega cesarja Manuela II., v katerem Bizantinec trdi, da je prerok Mohamed od 'novega prinesel svetu le slabo in nečloveško', islam pa da širi z mečem, je Ratzinger preroka kratkomalo primerjal s samim Satanom. Jasno, da je izjava takoj izzvala hude odzive v islamskih in nekaterih drugih državah.

Kakšne razsežnosti ima izjava Benedikta šestnajstega, ki je, mimogrede, tudi voditelj največje pedofilske organizacije na svetu in morda kar vsem vesolju? Spomnimo se, kako so na karikature preroka Mohameda, objavljene v danskem časniku Jyllands, reagirale množice muslimanov. Zaradi drobne karikature je eksplodiralo. Takšna je moč karikature. Pomislimo torej, kakšno moč ima sporočilo prvega moža katoliške cerkve in kakšne bodo posledice. Nemški papež je povsem odkrito začel novo svetovno vojno. Apokalipso! Džihad!

Muslimani se tokrat zagotovo ne bodo sprijaznili s skisanim opravičilom, pa četudi bi ga papež izrekel klečeč sredi Vatikana in bi se po opravičilu dal križati z glavo navzdol. Nič ne bo pomirilo množice. Nič, razen morda, če bi ji Vatikan, v znamenje dobre volje in želje po miru, Benedikta šestnajstega predal. Kot žrtveno jagnje, se razume.

In, če se še enkrat spomnimo škandala s karikaturami, si lahko v spomin prikličemo bojkotiranje danskih izdelkov. Pa ne samo danskih; bojkotirali so se izdelki skoraj vseh pribaltskih držav, ponekod kar vse, kar je zahodnjaškega. Kakšen izdelek lahko islamski potrošniki bojkotirajo tokrat? Največji izvozni artikel Vatikana so vsekakor takšni ali drugačni redovniki in dušni pastirji. Da o papežu in njegovih potovanjih sploh ne govorimo. In če se bojkot izdelkov začne s plenjenjem in z zažigom na trgih, potem je jasno, kakšna usoda čaka proizvode Vatikana. Množica jih bo zvlekla iz cerkvá in jih javno linčala. Pogrom se je že začel. Samo zato, ker papež nima pojma, ker papež ne razume, ker mu je vseeno.

Ratzinger se, za razliko od prejšnjega papeža, očitno ne spomni zgodovine krščanstva. Iz spomina so mu ušli vsi papeži, ki so se bolj kot dušam vernih posvečali njihovim telesom in tako pridelali kar nekaj otrok. Pozabil je tudi na križarske vojne, ko so kristjani klali muslimane, posiljevali njihove žene in hčere in plenili po Sveti deželi. Ne spomni se niti edine uspešne križarske vojne, ko so Francozi, v 13. stoletju, napadli Provanso in jo očistili katarskih heretikov, pri tem pa pobili tudi ogromno pravovernih katolikov. Tedanji škof Arnaud de Cîteaux (Arnó d Sitó) je pred bitko vzklikal: »Pobijte! Pobijte! Bog bo že prepoznal svoje!«

Iz spomina mu je ušla tudi inkvizicija, kar je čudno, glede na to, da je kot prefekt Kongregacije za nauk vere vodil njeno naslednico. Kako je lahko pozabil, da so inkvizitorji žrtvam lupili kožo s telesa, jih polivali z vrelim oljem, jim s kleščami obračali trebuh, dokler se vsebina ni razlila pred noge mučiteljev, jim ... Ne, na vse to je papež pozabil, čeprav je vse zapisano v dokumentih, ki jih hrani arhiv Kongregacije.

Ne spomni se niti »prizadevanj« Vatikana med obema vojnama. Kar je še bolj čudno, saj je prevzel ime po papežu Benediktu petnajstem, ki se je menda zavzemal za mir med prvo svetovno vojno. Ampak, če mu nekako oprostimo njegovo nevednost glede prve svetovne vojne, mu nikakor ne moremo spregledati nevednosti v zvezi z drugo. Po vseh teh letih bi menda že lahko prerasel svojo nacistično indoktrinacijo in sprejel dejstvo, da je katoliška cerkev pomagala pri izbrisu milijonov ljudi. Ne, papež je to izbrisal iz svojega spomina.

Da o milijonih indijancev, Afričanov, Azijcev, ki jih je katoliška cerkev pobila, da bi razširila svojo vero strpnosti in ljubezni do bližnjega, niti ne govorimo. In mirno lahko izpustimo tudi dejstvo, da so medtem, ko je v islamskih deželah cvetela znanost in so se znanstveniki ukvarjali z astronomijo, matematiko, botaniko in še čim, katoliška cerkev svoje znanstvenike razsvetljevala na grmadah. Ne, to ni vredno omembe.

Kako že gre citat, ki ga je papež tako modro uporabil? Da je Mohamed od »novega prinesel svetu le slabo in nečloveško, islam pa da širi z mečem«? Le zakaj bi kdo rekel kaj tako neumnega? Morda zato, ker ne pozna zgodovine; morda zato, da bi porušil vse, kar je zgradil predhodnik; morda zato, ker je globoko v sebi še zmeraj nacist in njegov markantni predhodnik Slovan. In velike dosežke človeštva mora doseči arijec, ne nek Poljak; Benedikt je uporabil formulo, ki jo dobro pozna že iz nacizma. Najprej bomo vse porušili, nato na novo zgradili. Po naši podobi in naših nazorih seveda. In če bo pri tem, v nestabilnem ozračju, ki vlada med Zahodom in Vzhodom, vzplamtela kakšna vojna; pa kaj, saj je vendar papež. Nezmotljiv in na zemlji po božji volji.

Papež se je že pričel izmikati in poskušal izmikanje prodati kot opavičilo. Poskušal je tudi prepričati svet, da se zavzema za dialog. Za kakšen dialog bi, ob vseh svetovnih žariščih, ob vseh napetostih, ki vladajo svetu, lahko šlo, ostaja vprašanje. Dialog totalne vojne? Nemci so to že enkrat poskusili in začeli so pri Poljski. Poljski papež se verjetno obrača v grobu, kaj obrača – centrifugira. Katoliške cerkve na Vzhodu pa medtem gorijo.