Mhm, zanimiva tema, bom poskušal jaz podati svoje mnenje če že nihče drugi tega ne stori

Jaz mislim, da če je človek čist in odprt, ne potrebuje zaščit, saj gre vsa umazanija iz okolice skozi njega in se ga niti ne dotakne, v določenih stanjih je niti čuti ne.

Kje naj začnem, o teh stvareh je zelo težko razlagat...

Sicer sem še študent in nisem še soočen s takimi pritiski kot se pokažejo v službi, ampak obdržat stanje meditacije med dnevom je zelo težko, bolj je važno da se obdrži zavedanje. Pa tudi so opravila pri katerih človek ne more biti vedno v meditativnem stanju, tko da bom spet rekel podobno kot prej, da če je človek čist in uravnovešen,se z voljo preusmerja v stanja v katerih želi delovati. Ko je potrebna akcija, ali pa koncentracija za branje/učenje je človek sigurno drugačen kot kadar meditira, ampak še vedno lahko z nekaj prakse, opravlja različna dela z notranjim mirom in uravnovešenostjo. Pri meni sem opazil, da ko sem uravnovešen lahko tudi delam veliko čez dan, ampak ko pridem domov, si vzamem 15 min pavze, parkrat zadiham in sem že v takem mirnem stanju, kot da bi cel dan meditiral (to stanje pol tudi veliko bolj ceniš), ampak to zato ker cel dan preživiš zavestno in dokaj notranje umirjeno, tako da ti zvečer ni problem najdit svoj notranji mir. Drugače bi bilo če bi cel dan norel in bil pod stresom, zvečer bi pa poskušal sto in eno meditacijo, nobena te pa ne bi umirila.
Je pa tle tudi nekaj, včasih se človek celo naveže na to meditativno stanje in pol ko se od njega pričakuje akcija, ima nešteto izgovorov,samo da se mu ni treba spravit v tek.

Jst se velikokrat neprijetno počutim, če pridem umirjen v družbo ki je vsa naspidirana, pol tudi jst čutim težo na sebi, ampak to je velikokrat pogojeno s tem, ker mislim, da če hočem "komunicirat" z njimi oz. bit med njimi, moram past v tako stanje kot oni. In pol začnem mogoče delovat v nasprotju s samim s sabo, da bi se njim približal, namesto da bi še vedno iz sebe deloval. Sam je spet vse zelo odvisno od prvotnega razpoloženja .
Včasih lahko doživljaš tako globok notranji mir, da tudi če prideš v zmedo, ti ga nihče ne more vzeti, še vedno si ves lahkoten, včasih pa je ta notranji mir veliko bolj "krhek" in vsak impulz iz okolice čutiš kot energijski napad nate. Včasih se pa zgodi da sam pri sebi čutim tako močno auro, kot da so vsi okrog mene padli v isti občutek kot jaz in vsi skupaj delujemo v sozvočju.
V tvojem primeru bi reku, da to kar čutiš v pleksusu, čutiš druge ljudi, saj si takrat veliko bolj odprta in si veliko bolj občutljiva za energije iz okolice. Mogoče bi se to res dalo rešit z zaščito, ampak jaz raje takrat razmislim kaj naj pri sebi poštimam, da se bom drugače počutil.
Včasih čutiš pritisk drugih ljudi na sebi, ker vseeno nisi dovolj v sebi, da bi bil indiferenten do okolice, se pravi je še vedno en delček tvoje pozornosti usmerjen na okolico, zato še vedno okolica pritiska/vpliva nate. Mislim da se da z prakso tudi doseči, da če boš želela, boš lahko v službi padla v tako sproščeno/meditativno stanje, se kar stopila s tem notranjim mirom in takrat se te okolica niti dotaknila ne bo.
Po mojem je veliko faktorjev tukaj, sigurno pa je vse to tudi odvisno od vzorcev povezanih z okolico/družbo in samim odnosom do nje.
Največjo vlogo pa ima tukaj pomojem že sam stil življenja. Če se ves čas trudiš živet notranje umirjen, tudi ko padeš iz tega miru, točno veš na kakšen način se boš spet »vklopil« vanj.
In bolj kot poglabljaš svoj notranji mir, bolj se stapljaš z njim in manj je stresnih situacij.

Ampak kaj ko je pol človeku mal dolgčas in začne spet noret in bluzit po starem, da se pol spet zamisli in spet išče svoj mir

Jast se strinjam z ajgorjem, bi pa sam se dodau, da je v takih okoliscinah najbol pomembno, da samo si in opazujes, da si resnicno zdaj in da vse kar lahko v vsakem trenutku ozavestis in tega ne prmlevas, ocenjujes tako kot pri meditaciji si samo opazovalec od zadaj, ki pa je najbol pomembno da si resnicno v trnutku... Mislim d je to ogromno kar lahko naredimo.