Peticija proti davku na knjigo: http://www.peticija.si/

Intervju Financ, objava 13/8/06:

Rok Zavrtanik, direktor založbe Sanje: Prodaja knjig ne pokrije stroškov Sanj

http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=160316

Direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik,
ki v ljubljanskem parku Zvezda že peto leto pripravlja festival Sanje,
o ničelni stopnji DDV na knjigo

Kakšno usodo bo nova davčna zakonodaja namenila slovenski knjigi in slovenski tiskani besedi, v tem trenutku še ni znano. Prizadevanja za ničelno stopnjo DDV na knjigo, ki jih je s podpisovanjem peticije pred dobrimi tremi meseci sprožil Rok Zavrtanik, direktor založbe Sanje in gonilna sila istoimenskega festivala, ki se prav v teh dneh v ljubljanskem parku Zvezda preveša v drugo polovico, so na vrhuncu. V ospredju letošnjega festivala Sanje sta jezik in poezija, povezano s tem pa se nadaljuje tudi podpisovanje peticije proti davku na knjigo. To je bila tudi glavna tema pogovora z Rokom Zavrtanikom.

Kako ste uspešni pri zbiranju podpisov?

Menim, da lahko govorimo o zgodovinskem konsenzu med slovenskimi založniki in avtorji: peticiji so se pridružile domala vse slovenske založbe, knjigarne in avtorji. Zbiranje podpisov ta hip poteka že na več kot 60 podpisnih mestih - knjigarnah in splošnih knjižnicah. Podpisala jo je vrsta uglednih akademikov in znanstvenikov, množično so se odzvali tudi zamejci na Tržaškem in Koroškem. Doslej je zbranih več kot 16 tisoč podpisov posameznikov, od tega šest tisoč na spletni strani http://www.peticija.si [+] , njihovo število pa iz dneva v dan narašča. Podpisovanje te peticije nima le moralnih, temveč tudi močne ekonomske razloge. Založništvo sodi med zelo ogrožene dejavnosti, celo bolj kot kmetijstvo.

Založbe Vale-Novak, Učila in Nova revija peticije niso podpisale. Zakaj?

Na to vprašanje morajo odgovoriti sami. Glede Nove revije si lahko seveda mislimo, da je ujetnica politične korektnosti. Podobno velja za predsednika Društva slovenskih pisateljev, ki verjame v scenarij višjih subvencij za avtorje, ki mu ga obljublja vlada (Isti scenarij je na Slovaškem ob odločanju o istem vprašanju usodno razdelil založnike in avtorje.*) in se uradno izreka le za znižano stopnjo DDV na knjigo, pri čemer navaja kot najpomembnejši razlog, da direktive EU tega ne dopuščajo. To drži le deloma, saj je znano, da države z ničelno stopnjo DDV v Evropi - Anglija, Norveška, Poljska - zahtevajo ohranitev ali vsaj podaljšanje ničelne stopnje, v to smer pa gredo tudi trendi. Če želimo uveljaviti načelo ohranjanja raznolikosti kulture, je treba nekaj narediti: davek na tiskano besedo je ena prvih črk v abecedi tega prizadevanja.

O davčni reformi se vlada še ni dokončno izrekla, natančnejše izračune je pričakovati septembra. Kaj bi za knjigo pomenila uvedba splošne davčne stopnje?

To bi bil politični samomor nacionalnosti. Je tudi v najostrejšem nasprotju z zadnjo konvencijo Unesca o ohranjanju raznolikosti kulturnega izraza. In Slovenci smo s svojim jezikom hočeš nočeš na seznamu dolgoročno ogroženih kultur. Slovenski politiki morajo na tako majhnem trgu, kjer je o dobičkonosnosti nekulturno govoriti, razbremeniti tiskano besedo in s tem zagotoviti ugodnejše pogoje za razvoj kulture, izobraževanja in gospodarstva. Uvedba splošne davčne stopnje na zvočne nosilce je denimo v pičlih dveh letih že skoraj v celoti uničila slovensko glasbeno založništvo in zvočne knjige.

Nekateri se zavzemajo za to, da bi pri morebitni uvedbi ničelne stopnje DDV na knjige komercialne uspešnice dodatno obdavčili.

V zvezi s tem obstaja velik nesporazum. Pri tem, ko se omenjajo nekateri uspešni projekti, kot so Harry Potter, Da Vinicijeva šifra in Alamut, je treba vedeti, da v Sloveniji izide prek tri tisoč knjižnih izvodov na leto in da je med njimi le nekaj promilov uspešnic. Zavzemam se, da se leposlovna knjiga, pa tudi vse izdaje, ki so povezane z izobraževanjem, ne glede na komercialno uspešnost, razbremenijo DDV. Čas je, da Slovenci prenehamo biti tako neprizanesljivo malenkostni drug do drugega.

Povpraševanje po knjigah najbrž ni odvisno le od cene. Ali bi se naklade občutno povečale, če bi se knjige pocenile?

Brez vsakega dvoma. Gre pa seveda za proces, ki traja več let. Slovenci imamo eno najdražjih in najbolj obdavčenih knjig v Evropi. Z uveljavitvijo žepne knjige smo šele pred kratkim dobili možnost kupovati knjige po dostopni ceni, čeprav je pri nas ta še vedno dvakrat višja od povprečne cene žepnih knjig v svetu.

Če opustimo davek na knjige, se lahko sproži plaz: potem lahko ničelno stopnjo DDV uvedemo tudi na druge, življenjsko pomembne potrebščine.

Pri tem je treba upoštevati posebnosti knjige in našega prostora. Slovenski knjižni trg je izjemno majhen in usodno omejen. Knjiga namreč ni izdelek, ki bi ga bilo mogoče izvažati.

Kot podjetnik morate delovati v duhu časa, če hoče založba preživeti. Kako krmarite med načeli in dejanskostjo?

Za peticijo stojim tudi iz povsem poslovnih razlogov: v devetih letih delovanja naše založbe sem se imel priložnost zelo dobro seznaniti z razmerami v slovenskem založništvu. Te so skrajno zaostrene, ponižujoče, občasno mejijo na kanibalizem. Založba Sanje velja za eno uspešnejših na področju leposlovja. Čeprav smo v glavnem odvisni le od trga, smo precej naredili tudi za slovenske avtorje v svetu. Naj pri tem omenim roman Vladimirja Bartola Alamut, ki je preveden v številne jezike, Zvezdico Zaspanko Frana Milčinskega Ježka, pa Prešernove poezije ... Kot založba, katere delež v prodaji leposlovja narašča, se čutimo še toliko bolj poklicane, da stopimo v akcijo, ker bi morebitno zvišanje DDV na knjige spodmaknilo še zadnji ekonomski temelj našega delovanja. A s tem tudi delovanja vsake neodvisne leposlovne založbe.

Festival Sanje je predvsem oblika promocije vaše založbe. Koliko se v času festivala prodaja knjig poveča?

Je predvsem promocija poslanstva, ki si ga zastavlja založba: odkrivanja in promoviranja kakovostne ustvarjalnosti. Festival je povsem brezplačen, na njem pa se v več kot 70 odstotkih predstavljajo ustvarjalci, ki sicer niso povezani z našo založbo. Festival sicer poteka v mrtvi sezoni, vsaj za leposlovje. Nam omogoča tudi priložnost, da se ljudje seznanijo z vse bogatejšim katalogom naših izdelkov - iztržek sicer komaj zadošča za pokritje stroškov prodaje. Proračun festivala je skromen, le postopoma ga povečujemo; letos se na primer giblje okrog številke osem milijonov tolarjev (33 tisoč evrov).

Na festivalu Sanje že prodajate knjige po ceni, zmanjšani za DDV.

S tem želimo dodatno opozoriti na to problematiko in povedati, kaj pomeni razlika v ceni. In ta razlika brez dvoma vpliva na povečano prodajo. To so pokazali že spomladanski Slovenski dnevi knjige v parku Zvezda, ko smo se založniki odločili za podobno akcijo.

* Avtorji so po uvedbi EDS na Slovaškem seveda ostali praznih rok, razmere v založništvu pa se zaostrujejo in so na meji katastrofe.