Zadnje čase se srečujem z meni zanimivo zadevo. In sicer sploh se ne morem opredelit glede določenih stvari. Še posebej naprimer, če govorimo o dveh nasprotnih si polih. Naprimer zgodovinske in politične zadeve so ena stvar. Nikol se nisem kej preveč zanimala za zgodovino in politiko, zato mam tut mal težav z znanjem, vedenjem o njih. Problem nastane najbolj takrat, ko ugotovim, da so 'vsi' na eni ali drugi strani, jst pa nimam pojma na kero stran bi se blo v redu postavit. Ok, prva stvar je da ne vem dovolj o tem. Druga stvar, ki pa me bega je ta, da se še strokovnjaki ne morejo zmenit med sabo...Komu verjet? Kako naj se odločam? Na podlagi česa? A je rešitev res v tem, da se zakopljem med knjige in si čimveč preberem o tem, da se pogovarjam z ljudmi, ki nekaj vejo o temah, ki me zanimajo? Ko pa vsak dan slišimo, da je resnica danes drugačna kot pa je bila nekoč (in bo čez 5 let mogoče spet kej ven prišlo...). Kako se vi odločate o nekih temah, o katerih se recimo veliko govori, vi pa nimate svojega mnenja? Ali se odločate na podlagi znanja iz npr. šole, iz knjig? Ali zato, ker so vas tako vzgajali, so vam starši govorili o tem? Intuitivno mogoče? A se vam zdi v redu ostat nevtralen?  

Se strinjam s t-jem; se pa kaj hitro najde kakšen jerk, in začne začne težiti s tem kako je neodgovorno ne imeti stališča, kakšna dvoličnost al pa najmanj brezhrbteničnost je neopredeljenost in bla bla bla.

Sicer pri teh političnih zadevah intuicijsko verjamem bolj tistemu, ki ne izsiljuje svojega prav, nima svoje resnice za absolutno in edino, temveč upošteva druge. Dobro je pa vedeti in prepoznati ter delati svoj del. Vsi si v resnici želijo dobro, le premnogokrat zaslepljeni kaj to dobro je, prepričujejo druge o tem, kaj naj bi bilo.

Znanje, t.i. stroka je velikokrat preozko usmerjena; dober pristop je navsezadnje pozabiti naučeno ali vsaj to biti pripravljen.

Če so luknje v znanju, ki bi ga naj pridobili iz šole, ali ki nam ga vsiljuje družba, bi jaz izpostavila pomembnost samozaupanja, da je vse znanje pravzaprav v nas, le dostop imamo ljudje različno prehoden.

Ko človek najde svojo pot, ko je na pravem mestu, najde odgovor na karkoli v sebi.

Če določeno znanje zares osvojiš, ga lahko uporabiš za karkoli.

Pred kratkim me je prešinilo, kako fino je reči pravzaprav: ne vem. Ne v smislu brezbrižnosti, temveč iskrenega sprejetja, da je res tako. Morda lahko to izrečemo z lahkim srcem šele tedaj, ko izvemo, da tudi drugi ne vedo nič kaj več kot smo jim pripisovali  . Opustiti pričakovanja do drugih = osvoboditev sebe.  

Je morda oguljena fraza, vendar še kako drži: glej s srcem... Vse drugo je mentalno preigravanje in ni bistvenega pomena.

picola wrote on 17.06.2006 at 01:13:08:

če lahko probam jest ...
reče se nekako tko
ti maš dostop do vsega znanja
si pa prekrita z velik balasta, ki ti dostop do znanja onemogoča - ta balast je, čeprov se mu tud reče znanje, provzaprov neznanje ... ker ti pač onemogoča dostop do vseznanja
zato moraš tisto kar si se naučila odvreč ...
predvsem je najprej treba najprej odvreč uno kar so nas 'naučil' (neznanje) drugi ... pod manjšo ali večjo prisilo
recimo
ko ti zahtevaš neko informacijo iz vseznanja - akaše, jo dobiš, če maš do nje že ščiščen dostop ... ponavad pa od začetka on do konca še ni ščiščen - ko prvič dobi um od tm odgovor in ga ti začneš 'razumevat' glede na svoje 'znanje' in ga razdirat in tako ... in ko si z odgovorom zadovoljen, je on vsekajdrugega kot tisto kar je on bil ... zato delamo na tem da neznanje odstranimo v čimvečji meri - da ne krivi pogleda ... provzaprov ... in s tm 'našega' 'osebnega' odnosa do informacije ...
in s tem seveda reakcije, ki povečuje neznanje ...

Vedno se moraš odločiti po svoji intuiciji in srcu. Razum nas dostikrat zavede, čeprav je res, da nas čustva še bolj.
Neodločnost ni nobena slabost, je le strah pred slabo odločitvijo. Tudi tega se da prebrodit.
Enostavno si moraš dopovedati, da v danem trenutku narediš najbolje kar si mogel in se odločiš zate najboljšo varianto. Seveda tako, da zvečer z mirno vestjo zaspiš. In tako, da z njo ne prizadeneš nikogar drugega.