Skupina enajstih držav, ki nadzirajo arhive v mestu Bad Arolsen v osrednjem delu Nemčije, v katerih je zabeležena tragična usoda 17,5 milijona žrtev nacizma, se je v torek na srečanju nedaleč od Luksemburga odločila, da jih bo v kratkem odprla za zgodovinarje. Odločitev je v New Yorku že pozdravil Svetovni judovski kongres.

Potem ko je Berlin aprila umaknil nekatere svoje pripombe, se je enajst zainteresiranih držav - Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija, Grčija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, ZDA, Poljska in Izrael - dogovorilo, da bo 47 milijonov dokumentov, ki jih hranijo v arhivih, po 60 letih odprlo za javnost.

Odločitev, ki so jo že podprli veleposlaniki omenjenih držav, mora potrditi še vsaka od teh držav. Dostop do arhivov je bil doslej dovoljen predvsem Mednarodnemu odboru Rdečega križa, ki si je z njimi pomagal pri iskanju svojcev.

Svetovni judovski kongres je v New Yorku že izrazil zadovoljstvo z odločitvijo, ki bo po njegovi oceni omogočila obračun z revizionizmom. "Srečni smo, ker bodo po 60 letih milijoni pisnih dokazov o množičnih nacističnih pobojih judov na voljo znanstvenikom. To je udarec za vse, ki zanikajo holokavst," je še sporočila organizacija.

Odločitev so pozdravile tudi ZDA. Po besedah tiskovne predstavnice State Departmenta Julie Reside gre za pomemben korak naprej za družine, ki želijo s pomočjo arhivov izvedeti več o svojih bližnjih.

Sicer pa bodo dokumenti v prihodnje na voljo tudi v "humanitarne namene" oziroma na zahtevo nekdanjih žrtev ali njihovih pooblaščencev.