Zadnje case se mi dogaja, da preden zaspim padem v doloceno stanje kjer vidim druge realnosti oz. nek paralelni svet. Ko sem v tem stanju ponavadi vidim ljudi in prostore (vcasih tudi kaksne simbole), ki jih v tej realnosti sicer ne poznam, jih nikdar nisem videl in nimajo nikakrsne povezave z mano, tam pa deluje tako kot da jih ze celo zivljenje poznam, vem s cim se ukvarjajo, poznam jih tako rekoc ze od skos, prostori delujejo tako neverjetno domace..vcasih slisim tam kaksen komad, ki ni podoben nicemur tukaj, pa vendar se mi zdi kot da ga slisim skoraj vsak dan ko dozivljam ta svet. obcutek je tak kot da imam vec zavesti in vsaka zivi svoj lajf v svoji realnosti. Obcutek imam kot da obstaja na miljone paralelnih svetov. Prav danes pa sem dozivljal nekako 2 svetova naenkrat, tega na pol, ampak sem se zavedal okolice in vsega - napol sem spal, in seveda v celoti tistega drugega. Problem pa nastane ko pridem ven iz tega stanja, zgubim cel spomin zavesti iz druge dimenzije. Samo bezno se spominjam dolocenih stvari, seveda bolj ko se prebujam bolj bledi spomin, tako da ko se zbudim se ne spomnem prakticno nic, razen to da vem da sem nekaj casa zivel v drugem svetu z drugo zavestjo. Poleg tega mi pa med tem vse postane jasno, vse razumem, vse postane logicno kar odpre se mi um - obcutek je fenomenalen, zato me tudi zanima kej vec o tem. Se komu dogaja kaj podobnega?

Živjo

Ja, ta filing poznam. Tudi meni se to občasno zgodi.
Ne gre za to, da bi imel več zavesti. Širi (odpira) se ti tvoja enotna zavest. (Na fizičnem nivoju bi se najbrž lahko reklo, da začenjaš zavestno uporabljat večji odstotek svojih možganov.) Ti drugi svetovi, ki se ti odpirajo, so nekakšni nefizični deli vesolja. So paralelne ravni z drugačno, finejšo vibracijo kot materija. Ko telo spi in čuti niso tako bombardirani z milijoni informacij iz okolja, se zavest lahko usmeri v področja, kjer se lahko dogajaš brez telesa. Zavesti pač ne moreš ugasnit. Lahko se sicer izkušenj iz tega drugega sveta ne spomniš, zabeleženo pa je v spominu vse.
Tako vsaj razumem jaz.

Na tem forumu je že kar nekaj napisanega na to temo. Malo posearchaj na temo sanje, lucidne sanje, izventelesne izkušnje ipd., pa boš našel veliko zanimivih in koristnih razlag.
Huda knjiga, ki govori o svetu onkraj, pa je Spomini z druge strani Alana Aste. Dobiš jo v knjižnicah in prav poceni se jo da kupiti tudi preko interneta. Zelo priporočam, ker je poučna in hkrati zelo zanimiva, že prav avanturistična.  

Pozdravljeni! Danes zjutraj sem mel podobno izkušnjo.. pa zda mal iščem po netu in naletim na to stran. Mi je v veselje da obstaja tudi slovenska "skupnost", ki se zanimajo za "paranormalno" oz normalno hehehe. Podobne izkušnje sem že mel, ko sem recimo prbaval OBE-je (it ven iz telesa hehe).

A morda še kdo ob čem takem doživlja močne vibracije? Danes zjutraj preden sem se zbudil sm čutil vibracije po celem telesu, telo je še vedno spalo (nisem vedel v kakšni poziciji sem), videval sm slike in slišal neke zvoke (vse zelo neznano!) in sem potem zavestno hotel razločiti kaj vidim / slišim. morda sm se zradi tega malo kasneje preveč zbudil in padel "ven" iz tega stanja.. morda bi blo bolje da si bolj pasiven.. go with the flow pa to..

Lep Pozdrav, saš

Zanimivo!

Meni se dogaj isto kot Vu-ju, in to po nekajkrat na mesec, in to tik preden bi zaspal. V tem stanju sem v glavi dobil veliko idej in razvil mariskatere rešitve, za probleme, a ko sem se zbudil in začel premišljevati o tem, ter planiral na ljudi, ki bi jih v reševanje problema vpletel, sem pozabil na samo rešitev in na kateri problem se je ta rešitev nanašala.

Sem pa doživel tudi nekaj podobnega ko S!mplicity, pri gledanju neke oddaje, o paranormalnem, sem tudi sam skušal kao zapustiti telo, in sem v nekem trenutku ratal popolnoma hrom, niti oči nisem mogel odpreti, slišal pa sem nerazločne glasove, po ca. 15 min. od pričetka te "seanse" sem se "prebudi" z naglo brco v zrak in čisto prešvican od napor. Upal sem, da so bile to sam sanje, a mi je kasneje še dvakrat uspelo pasti v ta trans, večkrat pa si tudi nisem upal probat.

quadesh wrote on 29.05.2006 at 11:13:23:

na to
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=987179336
foro?

Pri teh zadevah igra psiha ključni pomen. Ko smo v različnih stanjih zavesti torej nekje med "tem svetom" in "onstranom" imajo naše misli veliko večji vpliv na udejanjanje stvari kot v tem svetu. Eterični svet ali kakorkoli ga želite imenovat, spreminjamo z našimi mislimi - in če nosimo v sebi strahove in negativne misli se bomo prav gotovo z njimi soočili prav tu. Verjetno ste že dotikrat slišali za moč pozitivnega mišljenja in vizualizacije uspeha itd.. s tem si v eteričnem svetu ustvarjamo upeh, in ta  eterična energija se pretvarja v gostejšo fizično - torej "na tej strani" hehehe  

Zato je dobro če kdo poizkuša met izventelesne izkušnje ali pa samo raziskuje različne stopnje zavesti, je zelo pametno, da poišče svoje strahove, se z njimi sooči in jih tako premaga. Ker enkrat ko se malo umiriš vse to prikipi na plan..

Kar se pa tiče topica - paralelni svet  - ja definitivno je. Mnogo tega sm že prebral in se mi zdi ta "filozofija" edina smiselna. Potem začneš povezovat stvari ki jih prebereš s svojim zznanjem in izkušnjami - in vse naenkrat začne klapat.. Na kratko povzetek kot to jaz razumem:

Torej obstaja svet v katerem živimo, fizični svet iz goste energije. Ko rečem svet ne mislim planeta zemlja da se razume. Tudi ne-zemljani so , nekateri bolj razviti, nekateri manj. Ta svet torej je dokaj enostaven za razumet saj se v njem nahajamo ta trenutek recimo. Kaj pa se zgodi potem ko umremo? Sigurno to ne more biti konec nas. No mnoge vere razlagajo isto stvar po svoje. Večina ver se tudi strinja zs konceptom reinkarnacije - da tudi krščanstvo z kristusom na čelu je govorilo o reinkarniranju, vendar je to rimska cerkev izbrisala poleg še nekaj ključnih odstavkov.. ampak to je že zgodba za drugič. Torej kam gremo. Gremo v naš paralelni svet, svet duš. To ni ne pekel, ne raj ampak še en svet kot ta naš, vendar iz mnogo redkejše "energije/snovi", iz mnogo višje "vibracije". Tu živimo pač kot živimo na tem svetu, le z bolj duhovno namembnostjo. "Gori" igramo nogomet, se zabavamo našimi prijateljskimi dušami in čakamo na vpoklic v "šolo" ki je ta svet. Ko duša začuti da je prišel čas za izpopolnjevanje, čas da se nauči nečesa novega, da pridobi nove izkušnje, se potem odpravi nazaj v ta naš svet. in to ponavlja in se z novimi inkarnacijami stalno uči novih stvari. vmes med tem svetom in onim svetom je še mnogo stopenj (kot eterični "svet) oz mnogo stopenj zavesti.. zraven tega vrjamem da velja zakon enosti - torej da smo vsi eno (tudi z vesoljci) oz izhajamo iz iste energije.. Največje zgodovinske zagonetke - recimo obstoj Atlantide, zakaj so dinozavri sploh obstajali, etc.. vse dobi svoj smisel.

To je zdej mal butasto napisano ampak bejsikli je tako.. Velja pa tudi pravilo da več kot veš, čedalje bolj spoznavaš kako malo veš. ampak to so zame neke smiselne osnove iz kirih izhajam pri svojih "raziskovanjih".  

LP! saš

Quote:

bolj ko boš vedla kdo si ti, manj te bo neprijetno strah, česar oz. kogarkoli.

predlagam, da se podaš na pot samospoznanja. brez milosti Boga ne morš dokončno zvedt kdo si ti. milost Boga sestopi do predane Mu duše.

Se strinjam, samospoznanje je ključno. Mislim, da se moram naučiti prisluhniti svojemu strahu. Pomembno je, kaj mi sporoča in odkod izvira. Hvala za pomoč pri uvidu.