t wrote on 12.01.2006 at 19:29:22: Ja saj, če pogledaš Rupla je itaq jasno, da moramo biti zraven pri vsaki pasji procesiji - če poka, še toliko bolje.
Kadar Bamby kaj reklamira, se ne ustavi pri vratarju tudi ne pri kaki debeloriti tetki iz oddelka za reklamacije ampak gre takoj k najvišji možni inštanci, kjer bi tako ali tako pristal, vendar zaradi prej omenjenega postopka brez izgube časa in nepotrebnih pregovarjanj s »pioni«.
In kaj so naredili naši vrli novinarčki, ko so zvedeli za novico o napotitvi 4 vojakov v Irak. Kot kužki postružki so se takoj zapodili in poiskali ministra za zunanje zadeve, samega presvitlega Dimsija Rupsija, niso pa šli npr. takoj do obrambnega ministra Zarjavelca. Šele pozneje čisto na koncu je prišel na vrsto sam samcati pravkar na frišno samooklicani oče naroda, njegovo visočanstvo J.Drnovšek (iz predsednika se ne spodobi norčevati

). In tam so ga prav naivno in rahlo začudeno spraševali: »Ali je res?«
»Ja seveda je res«, jim je moral pojasniti oče naroda.
Quote:Ustava republike Slovenije:
102. člen
(funkcija predsednika republike)
Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.
Za obrambne sile pa tako ali tako vemo, da bi bilo boljše ime: »napadalne sile« in namesto obrambnega ministrsta naziv: »Napadalno ministrstvo«. Le zakaj tega ne spremenimo, ker bi takoj vsakemu dali vedeti, da z nami ni šale saj imamo končno celo nekaj helikopterjev in dva policijska čolna in nekaj gumenjakov (in partizane).
Le kdo bi si mislil da ima lahko celo predsednik, ki je celo poveljnik naše kopenske vojske in mornarice, da letalstva ne omenjam, kaj pri tem. Le kako bi lahko poslali to slovensko armijo v Irak brez njegove vednosti in odobritve.
Seveda pa ni nič čudno, da se je tejko tenejko zopet zaletel v in v svojem histeričnem iskanju »vanjskog neprijatelja« zopet išče zajca v napačnem grmu. Tejko kakorkoli obračaš niso »krivi« domobranci ampak so krivi zopet ti kolaborantski partizani.

Je pa še nekaj drugega zanimivo pri naših levih »mirovnikih«. Kadar gre za kakšno zadevo, kjer so zraven Američani je vedno vsega kriv predsednik Bush pa tudi, če gre za kakšen potres kje v tihomorju. Nihče ne pomisli, da imajo tudi Američani obrambnega ali zunanjega ministra. Nihče ne udari npr. po Donaldu Rumsfeldu ali Condoleezi Rice vedno je vsega kriv Bush, ki postaja zaradi tega že pravi kult osebnosti. Le kaj bo čez tri leta, strašna izguba.
Le pri nas je vedno vsega »kriv« kdorkoli drug, samo predsednik države ne. Tudi zato, ker smo dosedaj imeli pri nas vedno predsednike, ki so bili »pravilno« politično usmerjeni, t.i. »naši ljudje«, torej so bili vedno nedotakljivi, se je ohranil stari komunistični instinkt: »Ne dirajte mi lik i djela maršala Tita«
Zato bi bil res že končno čas, da bi dobili za predsednico npr. Barbaro Brezigar. Potem bi končno vendar lahko že začeli tolči tudi po predsedniku(ci), začutili bi svobodo, tako naši novinarji, kot naše ljudstvo, pa še tejko bi veselo pristavil brez strahu in nevednosti in mu ne bi bilo potrebno več toliko iskati linkov o zažiganju čarovnic iz 15. stoletja.
In tako bi tudi odpadel vsaj še eden komunistični balast z ramen naše družbe.