sinjeoka wrote on 28.09.2005 at 16:21:52:





Adi je svojo dušo prodal hudiču 1994 leta!



uživajte!

Quote:



Žal se ne motim.

Adi je svoje znanje dobro prodajal že prej, 1904 leta pa se je poslovil od resnega kritičnega kantavtorstva - to vem, ker je sam to tako povedal na "svojem zadnjem žuru".

(med drugim nam je povedal tudi, da ima do svojega 60 leta že napisanih dovolj komadov, da lahko vsako leto izda eno ploščo)

Sicer pa ni treba, da mi verjameš - poslušaj njegove plošče  izpred 94 in po 94 in boš videl razliko. Opazil boš, da je do 94 vedno družbeno kritičen, po 94 pa bolj ali manj samo še tala moralne nauke, ki jih je prej kritiziral (nič neznanega pa ni da s svojimi komadi zaklada tudi večino govedine in zabavnjaštva najnižjega in srednjega kakovostnega razreda).

Sicer pa mu ničesar ne očitam, ker je Adi tak car, da nam je to tudi eksplicitno dal vedeti.


uživajte!

Hm, meni se pa ne zdi sporno, če se umetnik 'proda'. Ogromno umetnikov se 'proda', ker enostavno hočejo nekaj več. In pri tem mislim tudi na denar. Primerov, ko se umetnik 'proda', je ogromno in v tem ni nič slabega.
Se spomnim, da sem 1x pred letom 94 videl Adija špilat na, verjeli ali ne, Infosu. Eden izmed razstavljalcev ga je najel, da je igral, izgledal je pa kot opica v živalskem vrtu, vsem na ogled, pa da se mu čudiš, kaj hudiča tu počne, med računalniki, v popolnoma nenaravnem okolju zanj. In vse to se je na njegovem obrazu videlo, kak mu gre vse to na jetra. Dejansko se mi je človek takrat zasmilil. Ma, ni čudno, da se je odločil iti na bolje, ker to je bilo že poniževalno.

Ker konec koncev, ne moreš večno špilat na žurih in živet od drobiža. Meni bi bilo žalostno videt 60-letnega Adija na žuru v študentu, kako brenka na kitaro. Pa da se človek s tem preživlja. Ma, dobil bi občutek, da se je nekje pri osebnostnem razvoju zataknil in obtičal. Preživljanje z izražanjem je jeba, ker odraža tvojo osebnost, kar pomeni, da se z leti, hočeš nočeš spreminjaš, predvsem tvoje vrednote (da ne omenjamo dejstva, da z leti stroški bivanja rastejo - pride nepremičnina, familija, avto, itd. to pa stane). Meni je recimo čudno videt 40 ali 50-letne Slayer (ali Metallico, ali kak drug tovrsten bend), kako dark speed trash death metalsko žagajo na odru in pojejo o iztrganih maternicah. How very teen. Do grow up, please.

Isto je pri filmih. Recimo, naš Košak je prvi film (Outsider) posnel za relativno malo denarja, potem pa je takoj prešaltal na mega produkcijo (par 100 mio SIT). Ko sem ga 1x imel priliko vprašat, čemu tako, a ni bolje ostat indie in še naprej štepat dobre filme, pa je rekel, da delati na skorajda ničelnem proračunu ni nikomur v užitek. Kar naprej improvizirat, se odrekat delom zgodbe, posnetkom, itd. sploh ni tako fajn. Med publiko sicer obstaja romantična fama, kak se da iz nič vse živo naredit, a je ta proces za auteurja samega mučen do jaja, zato vsak gleda, da čimprej preide nekam na višjo finančno stopničko, magari se ob tem tudi 'proda' (med filmarji za tak Faustov deal velja ponudba iz Hollywooda). Isto recimo Peter Jackson - njegov prvi film je spomenik, kaj vse lahko posameznik naredi, če le hoče, a danes niti za živo glavo ne bi šel spet tega delat. Raje snema King Konga z 200 milijoni dolarjev proračuna. Prodana duša? Verjetno. A raje ima vso udobje pri delu, kot pa iz vikenda v vikend štiri leta na kolenih prosit kolege naj se pridejo brezplačno pred njegovo kamero delat norce iz sebe. In tudi če bi, kaj bi potem gledali? Bad Taste 8? Ne, hvala.

Gverilske produkcije filmov in glasbe bo vedno dovolj. Le da jih ne počnejo isti ljudje. Menjavajo se. Nekateri gredo dalje in pri tem kreativno odmrejo, drugi zacvetijo, tretji uspejo najti balans med denarjem in kreativno svobodo, definitivno se pa vsi pri tem spremenijo. Če delaš z dušo ne moreš 30 let peti o istih jajcih (to počnejo samo glasbeni in filmski obrtniki, katerim je to enaka dolgočasna služba kot je za nekoga 8 ur štempljanja v kaki zahotli pisarni). Ali to pomeni, da so se tisti umetniki, ki hočejo nekaj več, 'prodali', nas torej nekako 'izdali'? Oni se s tem verjetno ne bi strinjali. Ker konec koncev niso fanom čisto nič dolžni. Kvečjemu sebi.

Opazil sem, da se ogromno ljudem vrednote zasukajo za 180 stopinj, ko dobijo otroke. Mogoče se je to zgodilo Adiju (le ugibam, ker ne vem ali dejansko ima otroke ali ne).

Pa ravno Dubravko si našel. In širni svet omenjaš. Seveda so jo v New Yorku poslušale široke množice ljudi. In vsi so govorili, to je pa Dubravka from Slovenia.
V bistvu so pa in Avseniki in Dubravka bili bolj aus Yugoslawien poznani. To sva pozabila.

Zdej kak je Avsenik kariero delal mi ni poznano, ker nisem poslušal takšnih pripovedovanj.
Ampak važno je, da znaš ti vsako majhno stvar še tako zakomplicirati.

Me prav zanima kako izgleda komuniciranje s tabo v živo. Sumim, da morajo biti vsi okoli tebe tiho in samo kimati, ker ti imaš vedno prav.

Pozabil si omeniti kebap, ki je v zadnjem času menda bolj popularen kot pleskavica.

Saj konec koncev smo tako majhni in vedno smo bili nekomu podložni, da je res vprašanje kaj imamo avtohtonega.

Prekmursko gibanico(če ni tudi ta uvožena iz Madžarske)
Gorenjski kozolec
Idrijsko čipko
Žlikrofe
Nanoški sir
Štruklje
Blejska pletnja(pletna???)
Plečnikove zgradbe
pa verjetno še kaj....ziher

Aja mečeš mi pod nos, da nisi tizačel o goveji muziki. Pač sem odgovoril tebi, ker imam verjetno alergijo nate. In to zato, ker če človek tudi poskuša s tabo v mirnem tonu, brez podjebavanja, začneš kljub temu streljati svoje goreče žaljive puščice.

Bodi v miru, Bamby. Sej se vidi, da si brihten, le hudič je, ker tudi tisti najbolj brihtni nimajo čisto vedno prav.

Bamby wrote on 21.12.2005 at 20:52:14:


Verjamem. Verjetno se pogovarjaš samo z ogledalom in zato vidiš okoli sebe same cepce