prejšnji vladi se očitno ni zdelo potrebno in pomembno spremeniti stanja na boljše, sedaj pa se jim zdi potrebno in pomembno preprečiti spremembo na slabše.

Kako se pa reče tistim, ki zavračajo vse pripombe, brez da bi jih slišali, brez da bi se sploh vprašali, ali so morda koristne in upravičene, ki namesto konsenza iščejo konfrontacijo, ki uveljavljajo svoje interese za vsako ceno, ki z nesramnostjo in diskreditacijo odgovarjajo na drugačna mnenja?(umm ...  ... vlada?)

O Koširjevi ne bi zgubljal besed. bp

zato pa imamo tudi večno nasprotje med demokracijo in konstitucionalizmom (sistem checks and balances je utemeljeno na nasprotju in ne na konsenzu)

(aja moja zelo skrita želja je, da bi končno dobili kakšen resen časnik, ki bi strokovno obravnaval probleme iz področja gospodarstva - recimo kakšnega Economista.  Finance so v aferi Mercatorgate pokazale vse svoje rumenilo in idiotizem)

Nadgradnja izračuna v Financah

Najpreprostejši, a v praksi še vedno najbolj uporabljan način določanja zahtevanega donosa na neko delnico poteka prek izračuna tako imenovane bete, to je normalizirane kovariance med donosi na delnico in donosi na tako imenovani tržni portfelj (market portfolio). Beta neke delnice je kovarianca donosov na tržni portfelj in to delnico, deljena z varianco donosov na tržni portfelj. V izračunih sem za tržni portfelj vzel časovno vrsto mesečnih povprečij indeksa SIB od januarja 1997 do septembra 2005.

Enako časovno obdobje sem vzel za delnico Mercatorja. Obe časovni vrsti sem prevedel v realne cene s konca avgusta 2005, zato bomo v naši analizi vseskozi govorili o realnih (!) donosih. Na podlagi mesečnih donosov (monthly holding returns) sem izračunal beto za Mercator, ki znaša 0,50.

Mercator je, kot se temu reče v finančni terminologiji, defenzivna naložba. Seveda se zavedam vseh standardnih omejitev mojega izračuna, na primer večnega vprašanja: ali je širok indeks delnic že dovolj dober približek za tržni portfelj ali je treba upoštevati kak drug model vrednotenja, na primer tistega, ki sta ga razvila Fama in French in podobno. Naj opozorim, da berete kolumno, in ne znanstvene razprave ali investicijskega elaborata, strokovna raven kolumne pa mora biti prilagojena širokemu krogu bralstva. Če katerega od bralcev zanima izdelava bolj poglobljene analize debakla, ki se imenuje prodaja Mercatorja, bomo njegove analize seveda vsi veseli.

Ko smo izračunali beto za Mercator, lahko izračunamo zahtevani donos na delnico Mercatorja tako, da uporabimo enačbo za relacijo med delnico in trgom (security market line). Za mesečni realni donos na indeks SBI nam da enostavna eksponentna regresija znesek 0,78 odstotka, kar na letni ravni znese 9,8 odstotka. Če predpostavimo, da je realni donos na papir brez tveganja okoli dva odstotka na leto, dobimo za zahtevan realni (!) donos na delnico Mercatorja približno šest odstotkov na leto. Ob upoštevanju pričakovane stopnje inflacije, ki znaša okoli 2,5 odstotka na leto, vidimo, da je zahtevan nominalni donos na delnico Mercatorja okoli 8,5 odstotka na leto!

Kad in Sod podarila sedem milijard tolarjev

Zdaj pa to primerjajmo z dejanskimi pogoji prodaje Mercatorja: Kad in Sod sta menda od kupcev zahtevala nominalni donos EURIBOR plus 0,7 odstotne točke na leto, kar pomeni, da sta svojima kupcema podarila na letni ravni več kot pet odstotnih točk nominalnega donosa! Linearna interpolacija iz tabele kolega Grahka pokaže, da je darilo, ki sta ga Kad in Sod poklonila bogatima kupcema, vredno sedem milijard tolarjev ali okoli 29 milijonov evrov. Mimogrede: zares natančno vrednotenje tega posla bi moralo upoštevati še skrito opcijo, ki sta jo dobila kupca, saj se januarja 2007 lahko odločita, ali bosta delnice prodala, ali zadržala, ta fleksibilnost pa ima seveda določeno vrednost, katere izračun pa zahteva zahteven izlet v dinamično programiranje, zato se mu bomo tukaj izognili.

tvoje visočanstvo še ni slišalo za transferne cene?

em - pa še nekaj, kopiranje enačb, ki veljajo na Nasdaqu  ;
model ki ga je Mićo uporabil ima dva PROBLEMA - vlaganje na slovenski borzi je bolj tvegano (ker je pač precej podvržena insajderstvu), z vidika vlagatelja pa pomeni, da če sprejme višje tveganje zahteva tudi višji kapitalski donos, kar pomeni nižjo nakupno ceno.

Mercator ima upravo zavarovano s klavzulo "golden parashute" (če veš kaj je to)  

pa Jankovič je en hecen tič, ki mu banke ponujajo ugodne kredite v višini nekaj čez deset miliard SIT,  kredit pa zavarujejo z zastavo osebnega Zokijevega premoženja, ki je vredno okoli 7 miliard tolarjev

btw - delnice so po defoltu bolj tvegana naložba  kot pa kredit, nekateri posvečeni pa imajo celo možnost delnice podjetja, ki so ga kupili na kredit zastaviti...

Mercatorgate je en tak usran šmorn in bo jasno ali je bil posel OK ali ne šele čez kako leto. (do takrat pa se jaz za razliko od tebe ne mislim opredeljevati)

transparenca pa - je sredstvo ne pa cilj

Mićo pa je še vedno car, čeprav ga je s Kate pošteno usral (njegova ekspertiza je makroekonomija in ne finančni investment)
kolumisti na Financah so kul, toda frenky boy in njegova čreda fdvjevcev je tisto kar je pod kritiko

brca v temo kar se transfernih cen tiče

za izračun vrednosti posamezne delnice obstajajo vsaj štirje načini; eden je objavljen celo v današnjih financah

če te slučajno zanima:
Boštjan Petauer; Transferne cene
(v slovenskem prostoru ta moment najboljša knjiga)

Cene po katerih poteka trgovanje med povezanimi osebami se imenujejo transferne ali prenosne (iz latinskega glagola transfero = prenesti) cene, včasih imenovane tudi “senčne” cene, ker navzven niso znane oziroma transparentne.

Mlade frajle, Natalija Verboten in goveja juhica pa je sedaj (po sedanjem zakonu  ) pogosto na sporedu za izobražene in razgledane levičarje. Le kako to?