Dva zanimiva članka od Antona Komata
FEMINIZACIJA ZAHODNE KULTURE
I.
http://www.radiostudent.si/article.php?sid=6919"psihološka scena":
Quote:Sedaj so stvari obrnjene na glavo. Psihologov moškega spola je danes zgolj za vzorec. Ilene Philipson, avtorica knjige On the Shoulders of Women: The Feminization of Psychotherapy, piše:«Spol psihoterapevta se je spremenil iz moškega v ženskega in v isti smeri so se spremenili tudi standardi mentalnega zdravja.« Dr. Philipsonova ugotavlja, da znak duhovne zrelosti ni več sposobnost kontroliranja ali sublimiranja čustev, ampak predvsem zmožnost njihovega izražanja. Danes je zrela osebnost tista, ki jasno izraža svoje notranje konflikte, nekdo, ki osebne odnose postavlja nad abstraktne cilje, skratka tisti, ki ga ni strah jokati. Z drugimi besedami, odrasla zrela oseba je ženska. Danes je torej moški tisti, ki je obtičal na pol poti med otroštvom in odraslostjo.
Če so nekoč psihologi pregledno katalogizirali vse ženske pomanjkljivosti, potem psihologinje danes demonstrirajo »naravno prevlado ženske«. Ženske bolje obvladujejo neverbalno komunikacijo in so boljše v izražanju čustev. Povprečna ženska pred moškim prednjači v stopnji zaupljivosti, senzibilnosti in razumevanja.
Vpliv nove psihologije je v sodobno kulturo vstopil skozi široka vrata. Feminizacija psihologije se manifestira na tisoče načinov. Poglejmo le discipliniranje otrok. Nekoč so govorili, da je palica najboljša vzgojna metoda (Kdor ljubi svojega sina, ga bo pogosto tepel: Stara Zaveza, Sirah 30.1.). Danes je klofuta kaj hitro okvalificirana kot zloraba otrok, našeškanje pa dobi obraz okrutnega nasilja v družini. Z otroci se je treba pogovarjati, druga sredstva niso več dovoljena. Psihonalitičarka Alice Miller nas v svoji knjigi »For Your Own Good« resno podučuje, da je zločinski značaj nekega Adolfa Hitlerja nedvomno posledica očetove vzgojne šibe.
II. "biološko-ekološka scena":
http://www.radiostudent.si/article.php?sid=6946 Quote:Sodobna civilizacija producira kemikalije, ki v naravi nikoli niso obstajale. Mnoge med njimi so estrogenomimetiki. Plastika vsebuje številne aditive, ki se dodajajo zaradi vzdrževanja gibkosti embalaže in spadajo med ftalate, ki so dokazano estrogenomimetiki. Plastična embalaža za pijače in embalirano vodo ima zaradi dodanih ftalatov velik estrogenomimetični učinek. Pitje tekočin iz plastenk zaradi teh kemikalij prinaša visoko zdravstveno tveganje.
Tudi številni široko uporabljani pesticidi imajo estrogeni učinek, prav tako pa tudi plastificirane prevleke konzerv s hrano. Vse te nevarne kemikalije pa najdejo pot skozi kanalizacijo in preko čistilnih naprav v reke in jezera, ter tam sprožajo usodne posledice med populacijami rib, aligatorjev in drugih vrst. Raziskovalci so prišli do osupljivih ugotovitev, da že ostanki kontracepcijskih pilul ali pa zdravil HRP (Hormone Replacement Therapy) v urinu žensk sprožajo podobne procese.
Številne moderne kemikalije sprožajo procese feminizacije moških osebkov. Že dolgo so znani podatki, da je spermcount zahodnega moškega v zadnjih 40 tih letih padel za 50%. Pričakovana potrditev, da kar se dogaja živalim, se dogaja tudi ljudem. Stopnja moške neplodnosti človeške vrste je zaradi tega poskočila kar za štirikrat, od 4% v letu 1965, preko 10% leta 1982 do današnjih 16%. Težišče neplodnosti pa se v starostni strukturi pomika vse bolj med mlade moške. Danes se med mladimi moškimi stopnja neplodnosti približuje četrtini populacije.
Kaj pa ženske, kakšen je vpliv nanje? Opažen je pomik spolnega dozorevanja v nižji starostni razred. Dr. Marcia Herman-Giddens je raziskala kar 17.000 glavo populacijo
ameriških deklet in to nedvomno dokazala. Poprej so bile 8 letnice z menstruacijo izjema. Danes je to pravilo, saj je dr. Kaplowitz našel pri Kavkaških deklicah starost 7 let in pri Afroameričankah starost 6 let, pri osmih letih pa imajo deklice že vidno razvite prsi.
...
Prezgodnja puberteta deklet je globalni pojav in vse bolj privlači pozornost medijev. Toda problema se mediji ne lotevajo v njegovem bistvu. Primer je visokotiražni Time, ki je 30. oktobra leta 2000 sicer pisal o tem pojavu, ob tem pa ni omenjal povezave z dogajanji v naravi ali pa s problemi, ki mučijo moški spol človeka.
Dodatni estrogen pa ima vpliv tudi na odrasle ženske. Povsem zamolčana je povezava estrogenih učinkov na silovit porast raka na dojki. V zadnjih 50 letih je skok raka dojke dramatičen, toda spet imamo opravka z molkom. Zanimivo je, da je rak dojke dokazano povezan s plastificiranjem zahodnega industrializiranega sveta. Ženske, ki žive v Tretjem svetu imajo bistveno nižje tveganje. Obstoje številne študije, ki potrjujejo, da že premik žensk v urbano okolje poveča tveganje obolevanja za rakom dojke. Povečano tveganje raka dojke je torej prvenstveno okoljskega izvora.
Genetične faktorje poveličujejo zgolj tisti, ki jim je cilj zabrisati resnico. Na prvi pogled dve popolnoma različni resnici, o feminizaciji zahodne kulture in o učinkih okoljskih estrogenov imata jasno prepoznaven skupni imenovalec.
Spremenjena človeška psihologija in patološka endokrinologija sta obe v najtesnejši povezavi z okoljskimi estrogeni. Naštejmo le klinične simptome: padec spermcounta in povečana neplodnost moških, rak mod, prezgodnja puberteta pri deklicah, silovit porast raka dojk in endometrioze pri odraslih ženskah in porast kongenitalnih malformacij dečkov, kot sta hypospadia in cryptorchidism. Hkrati sta torej napadeni človekova duševnost in spolnost.
Sinhronost obeh procesov je naravnost zastrašujoča. Lahko pogledamo še en podatek, ki to ponazarja. V letu 1950 je bilo na ameriških univerzah 70% diplomirancev moškega spola, danes jih je le še 43% s trendom nadaljnjega upadanja. Če se bo tak trend nadaljeval bo zadnji moški diplomiral leta 2067. Izrišimo oba ta pojava na isti graf, brez uporabe statističnih trikov, prevar ali manipulacij in obe liniji bosta popolno sovpadali. Graf upadanja spermcounta se popolnoma ujema z grafom upadanja deleža diplomirancev moškega spola. Sovpadanje obeh pojavov, enega kulturnega, drugega pa endokrinega, nam le potrjuje vso dramatičnost družbenega dogajanja.
Domneva se, da je rimski imperij propadel zaradi kontaminacije s svincem. Vzrok je bila dnevna izpostavljenost nevarnemu svincu, ki je vstopil v vsakdanje življenje kot glazura posodja pa tudi vodovodnih naprav. Toksikolog Jerome Nriagu piše, da neuroloških simptomov zastrupitve takrat nihče ni povezoval s prisotnostjo svinca. Nihče ni opravil kontrolnih poskusov, npr. primerjave populacije, ki je s svincem v stiku, s tisto, ki to ni. Znanosti v sodobnem smislu takrat še ni bilo.
Ali se ne dogaja nekaj podobnega tudi sedaj v primeru hormonskih motilcev? Zakaj se ne izvede obsežnejše raziskave, ki bi primerjala »plastificirano« populacijo s tisto »primitivno«, ki še ne uporablja množično plastike in pesticidov. Jasno je kot beli dan, da se svet okrog nas dramatično spreminja v nekaj, kar še nikoli ni obstajalo v človeški civilizaciji. Ob tem pa je nedoumljivo, da to ne skrbi prav nikogar. Morda pa so spremembe že tako globoke in vpliv estrogenomimetikov tako močan, da sta oba procesa že otopila naše zaznave in s tem utišala kričečo nevarnost.
Kot vse kaže bo kloniranje na koncu kar se tiče razmnoževanja še zelo popularna scena, vprašanje je samo, če se ne bodo na koncu kloniralle samo še ženske.
uživajte!