sinjeoka wrote on 10.08.2005 at 11:28:39:


To, da povem, kar mislim, čutim in vem, z mojega stališča ni ukvarjanje s čustvi. Sej vsi tu na forumu - ti na primer zelo veliko - govorimo to, kar mislimo, vemo in čutimo - no ja, slednje malo manj. Se ti zdi, da se tu ves čas ukvarjamo s čustvi?

Glede tistega, da bi tud lesa začelo zmanjkovati ... Kaj vem, kmetje na primer vedo povedati, kako hitro se zaraste gozd - kaj gozd, celo jasa - če predela ne vzdržuješ. Predvsem pa gre za to, da je treba znižat porabo. Ves sistem bi bilo treba spremenit celostno, saj je vse povezano. Predvsem pa - govoriti o tem, kaj bi bilo treba in kako je prav, ne pomeni prav nič, dokler tega človek ne začne delat tud sam. Kajti najpomembnejše je to, kar lahko naredim za izboljšanje razmer, za boljši jutri, jaz sama, in edino to je zares pomembno. (Kot si rekla: "osveščenost se namreč začne in konča pri najbolj banalnih vsakdanjih zadevah") Ločujem odpadke, kupujem okolju prijazne izdelke, avto uporabljam čim manj, pa tud tiste nefizične nivoje, ki jih večina sploh ne priznava, poskušam čim manj onesnaževati s slabimi mislimi in filingi. In mi gre pri tem že prav fino.

Glej, čisto jasno vidim, kako poteka takšno izmenjavanje mnenj/védenja s tabo tu na forumu. Pridem po dolgem času na forum in nekaj povem, ker verjamem, da je dobro, da ljudje to vejo. Potem prideš ti in začneš iskat luknje v povedanem. Čist tko, načelno, vedno iščeš luknje. In v jeziku jih tudi vedno lahko najdeš. Sploh tkole na forumih, kjer ljudem ni tolk pomembno, da bi bili tehnično oz. znanstveno natančni.
Osnovno težavo vidim prav v tem iskanju in grebanju samo po luknjah. Ja, zavedat se jih je treba in vedeti kje so in kaj pomenijo. In jih potem popravit. Ampak če se toliko časa vrta samo po njih, se pozabi na tisto, kar je dobrega, in iz pogleda izgine celotna slika. Pri tebi vidim enako usmerjenost kot na primer pri politikih in nasploh pri večini ljudi: osredotočanje na napake, na slabo, ne pa na tisto, kar je povedano dobro. Tudi če nekdo pove 5 pravilnih stvari in eno, ki se ti ne zdi ok, se boš zataknila na tisto eno slabo. Prepričana pa sem, da je ravno tu treba naredit obrat, ker naše misli ustvarjajo svet in ne obratno. Na kar se osredotočaš, to pač najdeš. Tako svet laufa. (A si že pogledala film What the Bleep! do we know? Ful lepo ga (že nevemkolkič) priporočam vsem, res.)

Če povem še nekoliko drugač: nekdo nekaj sporoči, napiše, in ob tem vloži določeno količino energije, ti pa, namesto da bi poskusila razumet celoto sporočenega, se obesiš na tisti del, ki po tvojem mnenju ni res ali ni prav, in s tem energijo, ki jo je človek vložil v to, raztrgaš, preobrneš, spremeniš in obrneš proti njemu. Kot da je tvoj sovražnik in ti hoče kaj hudega. Meni se zdi takšna komunikacija zelo neperspektivna, pa tudi nefer, ker mi gre v prvi vrsti za to, da bi se zadeve res izboljšale, ne pa za to, kdo ima v kakem detajlu bolj prav. V taki interakciji nočem bit veliko udeležena. Vsake nekaj časa samo pridem pogledat, če je kaj novega in zanimivega. In v resnici samo vsem privoščim, da bi se imeli bolj fajn. Veseli in zadovoljni ljudje bi pač ustvarili vesel in zadovoljen svet.


Lahko da smo res na začetku ledene dobe, ampak obstaja možnost, da pride tud do prijetne otoplitve. Če že ne za vse, pa vsaj ponekod za nekatere. Bomo šli pa v tople kraje. Tistim, ki to zares hočmo, bo že uspelo. V to sploh ne dvomim. Že kar nekaj časa ne več.

Kot pravi t: Uživite!
Pa mejte se radi.  

sinjeoka wrote on 10.08.2005 at 12:58:55:



Ni vseeno, ker pri gorenju različnih goriv izhajajo različni plini, ki različno onesnažujejo (fosilna goriva imajo tudi več žvepla) - isti ostaja samo ogljikov dioksid zato ravno v principu ni vseeno tudi zato, ker določenih goriv zmanjkuje (oziroma se obnavljajo počasneje) in postajajo vse težje dostopna, določena pa se obnavljaj hitreje.




uživajte!

Devi wrote on 10.08.2005 at 16:15:59:


pravila, ki urejajo patente vsebujejo tudi nekaj čemur se reče prisilna licenca, ki se jo podeljuje v primerih, ko nosilec patenta ne zagotavlja zadostnih količin patentirane zadeve (in na ta način dviguje ceno in lastni dobiček)

žal se pravila prisilnih licenc ne uporabljajo pravilno (verjetno zato, ker ta dobre odvetnike poberejo multinacionalke) - vendar vseeno, recimo Oxfam se je cca 10 let boril, da se pravila o dostopnosti do informacij javnega značaja začnejo uporabljati tudi na področju kmetijskih subvencij in voila - je cel svet izvedel, da je Princ Charels eden največjih angleških dobitnikov kmetijskih subvencij od EU, pa Nestle ...

V glavnem, moje zelo trdno prepričanje je, da se je proti sistemu najlažje boriti s pravili, ki urejajo določen sistem ... seveda pa je potrebno sistem najprej dobro spoznat - postavljanje nekih novih sistemov, ki bodo rušili stare je pa tko no hm  ...

patenti niso nujno nekaj slabega; recimo zgolj za informacijo 1 od cca 150 substanc (na novo odkritih) pride na trg kot zdravilo in naredi dobiček, 149 jih naredi samo stroške ... 1 substanca mora zaslužit tako dobro, da se splača tvegat 150X ... po drugi strani pa ... se recimo ne bi smelo patentirati medicinskega znanja bušmanov (v smislu poznavanja učinkovin rastlin, ki jih uporabljajo v medicinske namene)

Devi wrote on 10.08.2005 at 16:15:59:

ni vse samo denar - je tudi prosti čas, tega je pa danes bolj malo ... no tudi tista parkirišča, ki so v lasti občin so draga - samo denar se ivestira v "projekte" kot so vzpenjača, pa astronomska plača uslužbencev (potem pa za urejanje prometne problematike počasi že zmanjka)

Devi wrote on 10.08.2005 at 16:15:59:


nekaj takega ja ... v ZDA imajo trenutno živahno trgovino na črno s polnili za  stare klimatske naprave (se več ne spomnim za katero substanco točno gre), ta substanca pa je v ZDA prepovedana. (žal imajo tako veliko starih klim, da se ta trgovina splača in se bo splačala še predvidoma naslednjih 10 let) prehodno obdobje, ki bo trajalo skupaj cca 20-25 let je malo dolga doba, če upoštevamo spoznanje, da če bi danes ugasnili vse motorje bi se ozračje zaradi učinka inercije segrevalo vsaj še ... (kar veliko) let.

Če prav razumem okolijske probleme je čas ravno tisto česar nimamo.

Devi wrote on 11.08.2005 at 10:52:35:


princ Charels od te svoje farme ne živi ampak jo ima za igračko (ki mu zelo prikladno navrže še nekaj Eurov)

prisilno licenco lahko zahteva kdorkoli, vendar mora dokazat
a) da je patent zlorabljen
b) da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo podelitev prisilne licence

(recimo ta problem se je v Afriki glede zdravil za AIDS pojavil 2x, 1x skozi vprašanje prisilne licence in 1x zaradi generikov - epidemija aidsa pa je v podsaharski afriki postala že t.i. nacionalni problem v nekaterih državah)

kaj ima z licencami ... u bistvu je bilo to mišljeno kot namig, da se splača delovati podobno, kot je deloval Oxfam; najti luknjo in nato drezati vanjo (rabiš pa zenesenjake, ki sistem poznajo in so pripravljeni vanj drezat)


Devi wrote on 11.08.2005 at 10:52:35:


v razvitih demokracijah je glanvi generator motivacija želja elite, da ostane pri koritu. Če hoče ostati pri koritu si preveč megalomanskih in neučinkovitih projektov ne sme privoščit, ker jo bodo ljudje na naslednjih volitvah poslali v maloro.

V naši demokraciji volimo naše in pljuvamo po vaših. Zdej če so naši pošteno blesavi to itak ni važno.

Devi wrote on 11.08.2005 at 10:52:35:


Slovenija je del trga EU

tisto o nakupovanju varčnih avtomobilov s strani Slovencev je pa urbana legenda, Slovenci kar padamo na luksuz

sinjeoka wrote on 11.08.2005 at 12:04:39:

thanx

Quote:

tle mi je prišlo na misel to, da ti živiš v ljubljani, kjer je delovna sila ekonomsko dost stabilna
mi je pa prišlo na misel tud, da kadarkoli sem bla pri nas na avtocesti, sem vedno naletela na strnjeno kolono vozil, ki niso vozla 130 km/h, kolk je dovoljeno, ampak so se držali nekje 110, bojda zato, ker je pri taki hitrosti poraba goriva najbolj ekonomična
seveda je možno tud, da se ljudje po čist ravni avtocesti radi počas vozjo

Evo,še en dober članek s praktičnimi nasveti...  upam,da ne bo preveč za brat...(sicer je pa zanimivo... )

EKOLOGIJA
Imamo svobodno voljo. Smo odgovorni. Imamo oči in ušesa, da zvemo, kaj se dogaja. Obdarjeni smo z intelektom in intuicijo, da dojamemo pomen dobljene informacije. Sposobni smo delovati z močjo, ki varuje in varčno gospodari ali ruši ter uničuje. Nimamo opravičila za nedelovanje. Popolnoma smo odgovorni za vse, kar delamo in česar ne delamo!
Če bomo še naprej onesnaževali tako kot doslej, čez nekaj desetletij ne bo več drevja, ki bi nas spravljalo v skrbi.
Kaj je to?
KISLI DEŽ - povzročajo ga plini, ki nastanejo pri kurjenju premoga (termoelektrarne, tovarne) in izpušni plini avtomobilov. Ko pridejo žveplovi dioksidi in dušikovi oksidi v stik z vlažnim zrakom, se stopijo in tvorijo dušikovo in žvepleno kislino. Oblaki so močno zakisljeni in na zemljo pada kisli dež. POSLEDICE - uničeno vse življenje v več deset tisoč jezerih na Švedskem, Norveškem, v Kanadi in na Škotskem, umirajoča drevesa (v Nemčiji so smreke že ogrožena vrsta, na jelkah in tisah vedno manj iglic, spremenjene bukove veje…), itd. Na Škotskem je v neki nevihti padal bolj kisel dež kakor kis, ki ga pridobivajo iz slada.
KAJ STORITI? Odločimo se za plin pri ogrevanju (pri energiji iz plinskih elektrarn je manjša stopnja onesnaževanja zraka kot pri elektrarnah na premog), varčujmo z elektriko (npr. varčne žarnice, z rednim vzdrževanjem ogrevalnih naprav prihranimo do 50 % energije, prav tako z dobro izolacijo), poskusimo omejiti vožnjo z avtomobilom in uporabljajmo kolo ali pa se enkrat mesečno/tedensko odločimo za »dan brez avta« (za vsak liter bencina, ki ga porabi avto, se v ozračje izloči 1,6 - 1,8 kg CO2!), redno vzdržujmo avto - vedno polne zračnice, pravilno nastavljen vžig, oskrbujmo se lokalno - stvari, ki jih potrebujemo, poskušajmo dobiti doma (ogromni tovornjaki grmijo čez Alpe, vozijo jabolka iz Italije v Anglijo, kjer gojijo nekaj najboljših vrst jabolk na svetu!), kupovati bi morali domače pridelke, saj tovorni promet porablja velike zaloge pičlih zemeljskih virov, povzroča kopičenje odpadkov, hrup in posredno tudi gradnjo avtocest (zavzemajo velike površine in uničujejo življenje okoli sebe)…
ONESNAŽENA VODA
V industrijskih deželah, kjer mesta črpajo iz rek ogromno vode, se reke samo zato ne posušijo, ker se vanje vrača odpadna voda. Tako je v gosto naseljenih območjih odpadna voda večkrat zapovrstjo prečiščena v pitno vodo. Pravijo, da steče del Temze skozi telesa šestih ljudi, preden se reka izlije v morje.
Vsak dan doma porabimo okoli 150 - 500 litrov vode (pri meni doma povprečno 830 l/dan),
medtem ko v našem imenu še več porabijo v tovarnah (za izdelavo enega avta porabimo letno 450000 l vode, za izdelavo 1 kg plastike na teden pa v enem letu 85000 l vode; ali preprosteje - za izdelavo kepice masla potrebujemo 400 l vode). Četrtino napeljane vode se v Angliji izgubi, ker uhaja iz starih in razjedenih cevi. Veliko je scurlja iz netesnih pip. Mnogo je žrtvujemo za čaščenje boga avtomobila, še več pa zato, da je naša trata bolj zelena kot sosedova.
Bolj zahtevna rešitev je dvojni sistem vodovodne napeljave, veliko pa pripomoremo že s tem, da ne kupujemo ustekleničene vode (veleznano Zalo dokazano polnijo iz šišenskega vodovoda - torej je isto, kot bi pili vodo iz pipe, edina izvirska voda pri nas je Julijana), poleg tega pa že samo razpošiljanje vode predstavlja hudo zapravljanje, pa stroški embalaže (za izdelavo 1 t steklenic, je potrebna energija, ki jo da ¼  t premoga)… K vsaki hiši bi veljalo uvesti sod za deževnico - pitna ravno ni, a za čiščenje avta ali zalivanje vrta pa zelo uporabna. Pripravna naprava za zmanjšanje porabe vode je tudi napravica (lahko navadna polnjena plastenka), ki jo vstavimo v kotliček in razpolovi količino vode za izplakovanje. Načini »ničesar ob odprti pipi« pa so še posebej preprosti: umivamo zobe tako, da samo splaknemo zobno ščetko, isto velja za britje, pri ročnem pomivanju prihranimo do 100 l vode, če napolnimo pomivalno korito z vodo, namesto da pomivamo ob tekoči vodi, pri pranju avtomobila z vedrom in gobo, namesto cevi pa lahko prihranimo do 400 l vode. Celo čiščenje obale, močvirij, okolice jezer in rek pomaga preprečevati onesnaženje (saj glede pospravljanja smeti za sabo ni vprašanja, kajne?). Vsako leto namreč umre 100.000 morskih sesalcev zaradi plastičnih vrečk, pa tudi slovenske reke so močno onesnažene (najbolj Sora, Ljubljanica, Kamniška Bistrica in Savinja). V Severnem morju ima že polovica rib, ki spadajo v  neko vrsto morskega lista, raka, ki je nastal zaradi onesnaženosti, razširjenost pa dokazujejo tudi pingvini na oddaljeni Antarktiki, umazani od olja.
ONESNAŽENA ZEMLJA= HRANA
Smo bitja s te zemlje in si jo zastrupljamo v lastno škodo. Znano je nešteto primerov, kjer biocidi (snov, ki uničuje življenje - običajno tisto, ki zmanjšuje pridelek, poljedeljski strupi npr. pesticidi, fungicidi, insekticidi, herbicidi…) porušijo naravno verigo bitij, ki se hranijo z drugimi in so sami hrana naslednjim. Tako zastrupljamo prst, rastline in živali, ter s tem tudi sami sebe (povzročajo lahko raka, genetske okvare in prirojene napake - danes je samo na britanskem trgu 89 različnih pesticidov, za katere je ugotovljeno, da povzročajo alergije in živčne motnje). KAJ STORITI? Kupujmo biološko pridelano hrano, sveže pridelke (več kemikalij se porabi za izdelke, ki so namenjeni izvozu) in ne uporabljajmo biocidov na svojem vrtu.
Ljudje smo prilagodljivi na hrano - lovske skupnosti kakor Inuiti ali Eskimi se prehranjujejo le z mesom, prav tako pa je več miljonov ljudi, ki so najboljšega zdravja ob čisti rastlinski hrani. Biološko ni nič narobe, če uživamo meso, napačno je le uživanje mesa iz industrijskih farm. Večina živali v njih je strpanih v tesne oddelke, kjer velikost in električne žice skrbijo za to, da ne počnejo nič drugega, kakor jedo in izločajo, dokler niso primerne za zakol. Njihova krma iz silosa je »obogatena« z antibiotiki, pomirjevali in drugimi zdravili (pogosto tudi hormonskimi inekcijami za rast). Vse to pa ostane v mesu, nobeno ne izgine popolnoma, predem se meso proda.
KAJ STORITI? Zavračajmo proizvode industrijskih farm, uživajmo manj mesa  - pretirano uživanje mesa je razvada, ki se nas hitro prime (razmere, v kakršnih gojijo živali bi se hitro izboljšale, sprostilo pa bi se tudi veliko koristne zemlje), podpirajmo lokalne kmete.
Le malo živil se izogne obdelavi in dodatkom, preden jih kupimo. Začnimo pri kruhu - presejana bela moka vsebuje sicer večino energije zrna, a je brez beljakovin in maščobnih kislin, ima le petino bakra, komaj kaj mangana in nič vitaminov B in E. Vse to je ostalo na situ. Vsebuje pa dodatke, konzervanse in morda celo različna belila (apno, kredo, zmlete živalske kosti?). Dokaz vsebnosti hranljivih snovi je tudi poskus s psi - ene so hranili s čistim belim kruhom in vodo, druge pa z polnozrnatim kruhom in vodo. Prvi so poginili v 50 dneh, drugi pa ostali zdravi in živeli normalno dalje. Isto se godi mnogim živilom, npr. margarini (vzamejo rastlinska olja in stranske mlečne proizvode, jih prepihajo z vodikom, dodajo umetna barvila, dišave in emulgatorje ter prodajo!), brezalkoholnim pijačam (sladkana voda z umetnimi barvami, okusom in vonjem), slaščicam in pudingom… Škodljivost teh dodatkov je težko izmeriti, so pa že dokazali, da so te kemikalije pomemben dejavnik pri hiperaktivnosti, spremembah na koži, alergijah, astmi, migreni, sladkorni bolezni, neplodnosti in raku. Tudi že testirani aditivi predstavljajo nevarnost - velikokrat so se »zmotili«, poleg tega pa aditive testirajo le posamično - proizvod je neškodljiv sam zase (v praksi pa ga ponavadi zaužijemo v kombinaciji z 20 različnimi snovmi). Učinki še niso znani (potrebno je 20 do 30 let, da se pojavi rak). Vendar se trajnim živilom težko izognemo, lahko pa izberemo najprimernejši način obdelave - konzerviranje močno zniža hranilno vrednost, primerneje je kupovati vloženo ali zamrznjeno hrano. Plastične folije (vrečke uporabljane za zamrzovanje in vakuumsko pakiranje) vsebujejo mehčalce, ki ji dajo lepljivost in raztegljivost, te kemikalije pa povzročijo raka (mastna hrana hitreje vpije mehčalce iz ovoja).
Zgodba nekega hamburgerja: če pojeste hamburger na primer v Angliji, je meso zanj najbrž od angleške živine, krmljene z ameriško koruzo in sojo iz Brazilije. Žemljica je iz moke pridelane v Severni Ameriki, sir je iz Nizozemske, čebula iz Španije, paradižnik iz Italije, list zelene solate pa iz Kalifornije. Vrečka v katero ga bodo zavili, bo iz skandinavskega papirja, recept pa je seveda ameriški. Ker je ta korporacija multinacionalna, lahko krmila in živila uvaža iz vsepovsod in uveljavlja tako standardizirano hrano. Ko se poveča povpraševanje po govejem mesu, se zveča tudi pritisk na dežele v Srednji in Južni Ameriki (te so prišle do pašnikov tako, da so posekale ali požgale svoje gozdove). Do leta 1985 so v Srednji Ameriki uničili že 2/3 dostopnih deževnih gozdov v ta namen. Torej, nič ne pomaga, če objokujemo usodo gozdov, potem pa vase zbašemo sendvič s govejim mesom, ki je bilo pridelano z brazliskimi krmili. KAJ STORITI? Kupujmo domače izdelke (s tem se znižajo stroški za skladiščenje, prevoz in distribucijo, tako prihranimo pri energiji, gorivu in embalaži).
Poročajo, da vsako leto miljon ljudi trpi zaradi slučajne »hude akutne« zastrupitve s pesticidi.
SMETI
Po ocenah vržejo vsako leto v morje 6 miljonov ton smeti.
PAPIR - odpovejte nepotrebne tiskovine (na pošti lahko izbrišejo vaše ime s seznama, ki ga dostavljajo največjim odpošiljateljem), zbirajte in oddajajte papir v predelavo
PLASTIKA - namesto plastičnih vrečk (so skoraj neuničljive, potrebujemo jo morda dve uri, onesnaževala pa bo zemljo še dolgo potem, ko nas ne bo  več) uporabljajte papirne ali iz blaga in jih vzemite s sabo, ko greste v trgovino, namesto plastičnih embalaž pa kupujte steklene in aluminijaste, ki se dajo predelati, plastične folije, škatle in lončki (kupujmo jogurte v večjih embalažah) so velikokrat nepotrebno razmetavanje
NEVARNI ODPADKI - uporabljajte baterije, ki se dajo polniti, prazne pa oddajte v predelavo (pri foto Amidi npr.)
ALUMINIJ - onesnažuje Zemljo še 500 let, če ga odvržemo, zato ga dajmo v predelavo, če to ni mogače, pa pač ne kupujmo pločevink za pijačo
STIROPOR - polistirenska pena je biološko popolnoma nerazgradljiva, smrtno nevarna je posebej za morske živali, saj se drobi na hrani podobne delce (želvi preprečuje potopitev in žival pogine)
LES - lahko se odrečemo in ne kupujemo izdelkov iz tropskega lesa (mahagonijeva straniščna deska ni ravno bistven dodatek)
Civilizacija, se odlikuje po tem, koliko je izboljšala odnos človeka do človeka, oz. zmanjšala nasilje, kakšen je njen odnos do narave in koliko je razvila znanost, še posebej ekološko.
Ko bo posekano zadnje drevo, ulovljena zadnja riba, zastrupljena še zadnja reka, takrat boste ugotovili, da se denarja ne da jesti.

 

t wrote on 10.08.2005 at 16:36:56:


Kera goriva se pa hitreje obnavljajo??

t wrote on 24.10.2005 at 09:19:09:

konoplja ...

*
Konoplja pa je kulturna rastlina in jo prištevamo med t. i. oljne predivnice, kar pomeni, da iz nje pridobivamo tako olje kot vlakna, pa še kaj bi se našlo. Spada v skupino najhitreje rastočih - od tod tudi znano reklo "Raste kot konoplja" - in za gojenje najmanj zahtevnih rastlin. Prav neverjetna je: do polne zrelosti in višine zraste v 60-130 dneh, pri tem pa za svojo rast celo na dokaj siromašni zemlji skoraj ne potrebuje gnojenja, predvsem pa ne škropljenja pred škodljivci.
*
http://www.gape.org/gapes/ganja/konoplja_zit.htm

oktober 2001; Življenje in tehnika