Devi wrote on 09.08.2005 at 22:42:54:



žal evropskega kontinentalnega sistema ne moreš primerjati z ameriškim, ker se že v sami osnovi razlikujeta. V ameriškem sistemu sodniki kreirajo pravo, v kontinentalni evropi pa parlamenti.

In zato v Ameriki zmaga precej čudnih tožb in zato v Evropi izgubi toliko dobrih tožb.




Devi wrote on 09.08.2005 at 22:42:54:


s tem se čisto strinjam, da ko nečesa zmanjka zmanjka - ampak ne reši vprašanja, kako bomo v času med popolno izrabo naravnega vira nafte in postavitvijo zakona o prevečih izpušnih plinih uporabljali to normo.

Odličen primer, ki si ga navedla - v tvoji coni udobja je zadosti suhega lesa, ali misliš da se s tako cono udobja lahko pohvaliji vsi slovenci ali celo vsi ljudje. Pri uporabi raznih lastnih con udobja se ti pojavi problem enakosti - v smislu, ali boš ljudem brez tvoje cone udobja, prepovedala kurjenje pozimi?

sinjeoka wrote on 09.08.2005 at 22:39:54:

Na tole sem že včerej odgovarala pa mi je očitno med mrkom požrlo post.
Rekla sem, da poznam precej lovcev ki imajo odgovornost skrbet za dost human odnos do živali.
ampak da funkcija lovca že itak v osnovi ni združljiva z funkcijo varuha živali. To bi blo kot če bi varuhu človekovih pravic dali pravico do odstrela useh tistih ljudi, ki se njemu zdijo odveč pa letno kvoto kolk je lahko teh ljudi.
To je zlo zastarela ureditev, kar se mene tiče, bo to funkcijo prej al slej kdo bolj primeren moral dobit.

Devi wrote on 10.08.2005 at 09:36:02:

kar se primerjave tiče, so ameriški britanski, irski parvosodni sistemi precej boljši kot evropsko-kontinentalni (še vedno pa niso idealni   )

Devi wrote on 10.08.2005 at 09:36:02:


mislim, da sva govorili o tem, da administrativno reševanje problema narave s podeljevanjem človekovih pravic ne daje rezultatov.

To o čemer ti zgoraj pišeš pa so ekonomski ukrepi. Jaz recimo si lahko svet predstavljam brez nafte (dolgoročno) in svet s precej manj nafte (kratkoročno). Če se najpre ustaviva pri dolgoročnem problemu je za dosego željenega učinka potrebno samo popraviti pravila, ki urejajo patente.

Če pa govoriva o reševanju problema kratkoročno - v smislu zmanjševanja porabe nafte, pa bi ogromno v Sloveniji naredili že z izboljšanjem javnega poniškega prometa. Če se samo spomnim, da so recimo Nemci, Avstrijci, Švedi, Angleži, Švicarji .... že zdavnaj zgruntali sisteme v mestih  (ne samo podzemne železnice), kjer s 95% stopnjo verjetnosti velja, da boš na cilju po voznem redu tudi v prometnih konicah, se je za vprašat kaj je narobe recimo z Ljubljano, da ne uspe avtobus številka 6 na relaciji Dolgi most - Nama zjutraj ob 7:04 nikoli prevoziti v enakem času. Isti avtobus ima razpon prihoda na cilj med 7:40 in 8:15 (v kakšnem snegu pa sploh še kake pol ure več). Ker je to ena taka kritična ura, ko vsi lovimo točen čas prihoda v službo, se seveda v kar največji meri izogibamo temu nezanseljivemu prevoznemu sredstvu. (Posledica temu so obupne kolone vozil na vpadnici Tržaška)


Devi wrote on 10.08.2005 at 09:36:02:


sicer ne vem, kje si videla zanemarjene gozdove, ker na našem koncu res ni sile. Je pa zanemarjenost verjetno tudi posledica neurejenih lastniških vprašanj (denacionalizacija pa to). Vsaj na Dolenjskem so kmetje ugotavljali, da so Ljubljanske mlekarne kot upravitelj gozdov, pred vračanjem ne samo počistile, ampak kar izropale gozdove.

sinjeoka wrote on 09.08.2005 at 22:13:06:


jest pa mislm da je večji problem v izpušnih plinih raznih reaktivnih in podobnih letečih strojev, predvsem vojaških, še prov posebi pa njih namen prevažanja inu kurjenja podzemnega 'bogastva', kot pa v izpušnem plinu mojga al pa sosedovga al pa taxijevega izpuha ... in njega namenu ... bi se drznu rečt ... večji kt je 'avto' in več kt pokur ... slabši je namen njega voznika ... al pa uporabnika ... for that matter ...



kar pa se tiče lesa
bom reku tolk
lansko leto sm (sva) porabu ene 2 kubika lesa in 150 čuka za elektriko.
če bi bil sposobn popedenat razvod toplega zraka iz kuhne, po celi hiši, sm zihr da bi pokuru manj kot 9 kubikov lesa.
pri izolaciji ki je ni, pri stari hiši grajeni na zemlji in skali.
9 kubika mi predstavlja 90 čuka
90 čuka mi predstavlja da se morm tolkrat peljat na delo z avtom, ker ne živim v mestu (če ne, če bi zdržu u mrazu, tko kt humar, bi ra MOGU tolkrat manj).
in ne maram mučit svojga telesa za dosego svojih ciljev, zato se peljem z avtom, od tm kjer sm doma, smo mel modela k se je vozu na šiht u ljubljano s kolesom, vsak dan - hvala lepa.
letos je šlo za elektriko mal več, lesa pa tud ene 2,5 kubika, od tega samo 1 kubik požagane bukve, vse ostalo so bli odpadki iz okolice hiše, bližnje in daljne ... pa tud 'industrijski odpadni les' - 'palete', je bla umes ... isto lansko leto ...
ta les ... odpadni ... ta bi TKOITAQ razpadu na zraku - oksidiru, če hočeš, zgorel provzaprov ... sicer blj na počas, ampak to bi z njim blo.
ker pa bi si jest tkoitak pogrel hišo do te mere da bi mi blo toplo, je verjetn boljš da pokurm les k leži po tleh * kt pa da vam ostalim odžiram elektriko

tega v mestu ni ... vem ...
ampak ... to moj problem ni ...
maš pa sosede ... k te ogrevajo ...

* kaj bi - naredu zakon, da vsakdo, ki hoče, lahko pobere v gozdu na tleh ležeče veje, ki so brez lubja - rang - ležijo tm že vsaj leto!
neglede na to čigav gozd to je!



res znaš bit banalna ... tobak te mot ... pri globalnem segrevanju zemlje in pri njenem obrambnem mehanizmu - ohladitvi.



**
... in nenazadnje, premog in nafta sta v končni fazi le pod visokim tlakom in temperaturo stisnjeni les?
***
nafta je danes zlato, ki je črne barve, začni stiskt les in prodajat nafto!

Devi wrote on 10.08.2005 at 10:51:20:



vidim, da mi je odgovor zbrisalo ... ga bom še 1x napisala kasneje

Devi wrote on 10.08.2005 at 10:51:20:


odgovor zakaj ni motivacije je zelo banalen - dejavnost parkirišč je namreč sprivatizirana in visokoprofitabilna dejavnost v Ljubljani  

Devi wrote on 10.08.2005 at 10:51:20:


u bistvu je stvar taka, trg - ekonomija ima enostavno svojo logiko, ki bazira na individualnem egoizmu(požrešnosti), če jo skušaš ta refleks požrešnosti zaobiti z nekim administrativnim ukrepom dobiš sivo ekonomijo.

Recimo bivša Yuga in kupovanje deviz na tržnicah (a ti sploh veš kakšen prekršek je to bil?   ) Ali pa financiranje občin; ker se ne smejo zadolževat so  vzele leasing   trg nelegalnih drog .......

administrativni ukrep je torej bil - zagroženo kaznovanje vsakega, ki bi prekupčeval z devizami; če bi to v praksi skušali izvajati, bi verjetno fasali še eno revolucijo - s kupovanjem deviz na črno so namreč ljudje ohranjali vrednost svojih zaslužkov

gape wrote on 10.08.2005 at 10:45:02:



ko smo že pri branjenju cone udbja   (oziroma zakja mi gredo razni ekologisti na živce - zato ker rešujejo skupne probleme na hrbtih drugih brez pripravljenosti za lastno odrekanje, česar pa nisi sposoben narediti sam ne uturavaj drugim)

imamo sosede, ki nas ogrevajo, sosedje se pa ogrevajo od kod?


kuhanje nafte doma je ob tej količini nafte, ki jo imamo trenutno na voljo še vedno dražje, kot na pumpi (tako kot gojenje oljne repice za dizel)

veje, ki ležijo 1 leto na tleh so za kurjavo popolnoma neuporabne, ker sprhnijo (zakaj pa misliš, da se drva varujejo pred dežjem? z raznimi strehcami, polivinili)

t wrote on 08.08.2005 at 12:48:47:


To je kar res. Ledene dobe so bile že pred človeštvom in tudi bodo. Kaj le je takrat povzročilo, da so bile?

Tako da bo verjetno še kakšna, če človek naredi kaj ali ne.

Seveda pa zato človek  nima pravice onesnaževati naravo.

t wrote on 10.08.2005 at 12:01:51:


hja   hvala zdaj pa izračunaj koliko lesa bi potrebovali za ogrevanje od pol milijona do cca 650 000 domov, kolikor jih imamo v Sloveniji in vseh delovnih mest  (pride ven luštna cifra)

kar se tiče onesnaževanja zraka z izpušnimi plini - večina teh plinov nastaj z izgorevanjem organskih goriv (ogljikovodikov), kamor spadajo nafta, premog, les, oljna repica, konoplja .... tako da je v principu vseeno kaj kurimo, za isti učinek bomo zmeraj povzročili enako škodo, tajko da debatirat o tem ali je bolje kuriti konopljo ali les je malo tko tko

druge oblike energije, pa so jedrska (z vsemi svojimi jedrskimi odpadki) - fuzije pa za enkrat še ne znamo uporabljat, hidroenergija (megalomanskimi posegi v vodotoke), fotoenergija (sonce - za enkrat so še premajhni izkoristki), vetrna energija (rabiš predvsem konstanten veter)


tako da je rešitev za vprašanje okolja treba iskati nekako v smeri, ki bo stran od zažiganja ogljika


t wrote on 10.08.2005 at 12:01:51:



les definitivno zdrži kar nekaj let, toda ok vsaj glede na moja zapažanja pri vejah odrezanih od sadnega drevja, so po 1 letu ležanja na soncu, dežju ... bolj primerni za na kompost, kot pa za v peč (tudi če jih posušiš)