PI-FF PO PI-FFU

Med 11. in 13. julijem 2005 se bo v dvorani Gustaf v Pekarni Magdalenske Mreže dogajal filmski dogodek  PI- FF po PI- FFu, ko se predstavlja izbor filmov s Politično nekorektnega filmskega festivala (PI - FF), ki se je letos maja dogajal v Ljubljani.
Predvajalo  se bo 18 filmov iz 13 držav, ki so razdeljeni na 6 programskih sklopov: ARMY, TERRORISM, GIRRRL, STRUGGLE, BREEDING ter Uvod v PI-FF  po PI-FFu.
Filmske projekcije PI-FF po PI-FFu bodo ob 20.00 ter 22.00 uri od ponedeljka, 11. julija do srede,13. julija 2005 v dvorani Gustaf. Predstave so brezplačne. V primeru prijaznega vremena bodo projekcije med krošnjami pekarniškega parka.

Repertoar dogodka PI-FF po PI-FFu je sledeč:

Ponedeljek, 11. 7.
20.00: uvod v PI-FF po PI-FFu

ooo Dol s kinom! / Kampf dem Kino! / Fight The Cinema!
r: Gerd Gockell & Ute Heuer, eksperimentalni film, Nemčija, 2002, 5’

Hudoben izobraževalni in propagandni film o škodi, ki ga povzroča obiskovanje kina.

ooo Robčki na prodaj / Nenäliinoja Myytävänä / Hankerchifs For Sale
r: Jan Jan Andersson, animirani film, Finska, 2003, 17’

Paavo je prisiljen prodajati robčke na ulici, da dobi denar za svojega zagrenjenega in utrujenega očeta. Doma uide kruti resničnosti s tem, da riše podobe srečnejših dni in misli. Nekega dne mu tri smrkave starke v zameno za robčke podarijo barvice namesto denarja... in Očka se razjezi.

ooo Odblekni si možgane / Tala úr sér vitið / Blah Your Brains Out
r: Sigurgeir Orri Sigurgeirsson, igrani dokumentarni film, Islandija, 2004, 30’

Igrano-dokumentarni film (mokumentarec) nevarnostih mobilne telefonije. Pripoveduje zgodbo o moškem, ki se bori proti mobilni telefoniji, potem ko je utrpel možganske poškodbe zaradi uporabe mobilnega telefona. Pravzaprav je film mokumentarec/komedija o moškem, ki si skuša urediti socialno popdoro in krivi mobilno telefonijo za vse svoje težave.


22.00: programski sklop Army

ooo Barikada / La Barriera / The Barricade
r: Nanof (Filippo Macelloni, Lorenzo Garzella), igrani film, Italija, 2003, 5’

Zgodovina nogometa in človekovega odpora. Posvečen tistim, ki stojijo na barikadah.

ooo POPaganda: Umetnost in zločini Rona Englisha /  POPaganda: The Art and Crimes of Ron English
r: Pedro Carvajal, dokumentarni film, ZDA, 2004. 78’

Neprestano bombardiranje z reklamami v kulturi, ki postaja prezasičena s smetmi, nas aktivist Ron English pozove, naj se upremo korporativnemu oglaševanju, ki ustvarja in prodaja izmišljeno resničnost, iz katere dela burko. Ron English nas s tem želi opomniti, da svoboda govora še obstaja. Našo pozornost za to, kar sporoča skuša pritegniti z jumbo plakati in drugimi oblikami oglaševanja na prostem. Ron tradicionalno oglaševanje vzame za talca in s tem udomačene oglaševalske podobe in slogane spremeni v angažirano umetnost. Tako na primer ikonografsko maskoto verige s hitro prehrano napihne s sloganom Phat Food, logo tobačnega giganta pa prekrije z besedo DIHAJ (breathe). Ron English raziskuje in na novo definira podobe, ki jih gledamo in se jim ne znamo upreti. Njegova nalezljiva strast in angažiranost nas popelje na vznemirljivo in inspirativno popotovanje skozi življenje in umetnost tega “bandita jumbo plakatov”.

ooo Emporio
r: Boris Kozlov, igrani film, Španija, 2003, 3’

Igrajte Emporio! Nova družinska namizna igra! Naloga: pomagajte ZDA, da osvoji svet.

ooo Običajno življenje / It's A Casual Life
r: Jon S. Baird, igrani film, Velika Britanija, 2003, Beta SP, 12’

Z brutalno iskrenim monologom in nizom dramatičnih ter nasilnih dogodkov film Običajno življenje prevprašuje mite o huliganstvu nogometnih navijačev in raziskuje Jimmyjevo preteklost, strast in predvsem njegovo motivacijo.
Osredotoča se na Jimmyjevo ljubezensko razmerje s kulturo nogometa. Skozi filmsko zgodbo se nam odkriva njegov odpor, ki ga povzroči razvoj dogodkov v The Casual Scene in zaton vsega, kar je nekoč predstavljal. Te spremembe imajo za Jimmyja dolgotrajne posledice.  


Torek, 12. 7.
20.00: programski sklop Terrorism

ooo Disident / Dissident
r: Zdravko Barišič, animirani film, Slovenija, 2002, 6’

Fižolčka - disidenta oblast obsodi na smrt, ker je gledal drugače od ostalih toda pri tem naredi oblast napako, ko ga zakoplje v zemljo...

ooo Norec, deklica in angel / Idioten, Flicken och Ängeln / The Idiot, the Girl and the Angel
r: Anna Guldager, animirani film, Švedska, 2004, 9’

Norec, deklica in angel je napeta in dramatična zgodba o strahu in moči. Neustrašna Deklica poskuša uničiti Norca, drugega otroka, ki se pride igrat na njeno igrišče. Film govori o spoznavanju samega sebe in o tem, kaj se zgodi, kadar prevlada strah. Risbe z ogljem so predstavljene po korakih, da čustva v njih najdejo svoj čas in prostor.

ooo Slive cvetijo v snegu / Plum Blossom In Snow
r: Elefteria Kalogritsa, dokumentarni film, Švedska, 2004, 51’
Ljubljeni oče in mož, Cheng Chengyong, je bil na Kitajskem preganjan in ubit zaradi njegove podpore in pripadnosti sekti Falun Gong. Odločena, da bo svetu povedala, kaj se je zgodilo z njenim možem, in kako še vedno trpijo milijoni privržencev Falun Gonga na Kitajskem, Zhizeng Dai od takrat skupaj s svojo hčerkico Fadu Chen potuje po vsej zemeljski obli. Prinaša sporočilo in zavest o človekovih pravicah, resnici in pravici ter prepričanje, ki ga človek lahko pridobi le skozi globoko osebno izkušnjo


22.00: programski sklop Girrrl

ooo Govoriti z angeli / Talking With Angels
r: Yousaf Ali Khan, igrani film, Velika Britanija,  2003, DVD, 18’

Filmska zgodba je postavljena v angleško mestece Salford, ki leži pozabljeno v propadajoči pokrajini, uničeni v povojni industriji. 10-letni Alan se z mamo in ostalimi otroci odpravi v bolnico po injekcijo largactila, ki naj bi njegovo shizofrenično mamo "osvobodila" njenih prisluhov in prividov. Alan zaradi mamine bolezni prevzame odgovornost za celo družino. Mamina živa domišljija, polna angelov in demonov in groba resničnost zunaj zidov njihovega doma sta dva svetova, ki ju mora Alan držati skupaj, da ne bi revščina, lakota in socialna služba razbili njihove družine. Za druge ljudi je Alanova družina skupek shizotov, norosti, zanemarjanja otrok in ekscentričnosti, skratka disfunkcionalna družina. Za Alana pa je edina - njegova družina.

ooo Dekleta s ceste / Meninas de Rua / Homeless Girls on the Street
r: Andrea Narese, Martina Ferro, Roselli Gercilia Pereira, dokumentarni film, Italija, 2004, MiniDV, 31’

Šest deklet in en feminiziran fant pripovedujejo o svojem življenju: kaj jih je pripeljalo na cesto, kaj počnejo, da lahko preživijo na ulici, pravila obnašanja, spopadi s policijo, mamila, pa tudi o njihovih sanjah, ljubeznih, upanju in trenutkih sreče. Dokumentarec skoraj brez komentarja portretira učinke in posledice zla, ki je okužilo brazilsko urbano družbo: prepuščanje ljudi njihovi usodi. Snemanje Deklet s ceste, ki je trajalo približno tri mesece, je omogočilo terensko delo nekega socialnega delavca, ki je porušil zid med svetom kriminala in civilno družbo, in si tako pridobil spoštovanje in ljubezen skupine otrok, ki so nedolgo pred tem zapustili FEBEM, zapor za mladoletne prestopnike.

ooo Jaz sem zvezda / Ich bin ein Star / I Am A Star
r: Louise Berg, dokumentarni film, Švedska, 2003, DVD, 22’

Na Švedskem velja pregovor, da je trava vedno bolj zelena pri sosedu, da si vedno želiš biti nekje drugje. Berlin je včasih predstavljal vrata v svet, možnost pobega pred  Švedsko temo in snegom, kjer si lahko postal, kar si želel biti.Največja zvezda tretjega rajha je bila   Švedinja Zarah Leander, medtem ko je prateta ustvarjalke filma Ingeborg pa bila prav majhna zvezdica.

ooo Med sobami / Mellem rum / Between Rooms
r: Caroline Sascha Cogez, dokumentarni film, Danska, 2004, DVD, 7’

Dekle v času med dvema strankama seks kluba. Prazne sobe, ki čakajo na posel. Odlomki iz pogovorov z ulično prostitutko. Kaj (p)ostaneš, ko začneš prodajati svoje telo za denar?
Sreda, 13. 7.

20.00: programski sklop Struggle

ooo Just to Remember
r: Zdravko Barišič, animirani film, Slovenija, 2005, DVD, 2’

Synopsis: "Brez komentarja!" (Zdravko Barišič)

ooo Arnini otroci / Arna’s Kinderen / Arna's Children
r: Juliano Mer Khamis in Danniel Danniel, dokumentarni film, Izrael/Palestina/Nizozemska, 2003, DVD, 48’

Arna Mer Khamis je bila Izraelka židovskega rodu, poročena s Palestincem iz Nazaretha, Salibo Khamisom. Nekaj let pred smrtjo je ustanovila gledališko skupino za palestinske otroke v mestu Jenin na Zahodnem bregu. Arna je upala, da bo na ta način lahko pomagala otrokom naj si z lastno angažiranostjo izboljšajo življenjske razmere v begunskem taborišču v Jeninu. Material za film je med leti 1989 in 1996 posnel njen sin Juliano, ki je film tudi režiral, in v njem vidimo Arnine otroke - Yussefa, Ashrafa in A'llo, kako se smejijo, jočejo, igrajo, skratka otroci kot vsi drugi otroci na tem svetu. Po napadu izraelske vojske na begunsko taborišče Jenin leta 2002 se Juliano vrne v Jenin, da bi videl kaj se je zgodilo z Arninimi otroci. Filmska časovna je nelinearna in gledalec spremlja zgodbo, ki se paralelno odvija v preteklosti in sedanjosti. Ob tem odkriva grozljive okoliščine palestinsko-izraelskega konflikta, v okviru katerih avtorja poskušata razumeti kaj se je zgodilo z Arninimi otroci: Youssef je umrl v samomorilskem napadu, Ashraf je poginil v bitki za Jenin in A'lla je vodja ene izmed uporniških skupin.


22.00:  programski sklop Breeding

ooo Manifest
r: Kosta Đorđević, dokumentarni film, Srbija in Črna gora, 2004, DVD, 20’

ooo Pametna opica Pinochet proti svinjam La Monede / Clever Monkey Pinochet Versus La Moneda's Pigs / El Astuto Mono Pinochet Contra La Moneda de los Cerdos
r: Bettina Perut in Ivan Osnovikoff, dokumentarni film, Čile, 2004, DVD, 75’


Film govori o vojaškem udaru v Čileju 11. septembra 1973, zgodbo pa pripovedujejo tisti Čileanci, ki so se rodili in odraščali po tem travmatičnem dogodku. Film je improvizirana kompilacija umetniških del, ki so jih skupaj ustvarili otroci in študentje iz različnih družbenih, kulturnih in političnih krogov čileanske družbe. Rdeča nit je Zgodovina, ki jo vsaka skupina predstavi skozi mise-en-scene ustvarjeno po podobi lastnega imaginarija. Struktura filma je zgrajena na prepletanju ustvarjalnega procesa različnih skupin, kjer zaplet predstavlja niz (domišljijskih) dogodkov, kot si jih predstavljajo otroci in mladi v Čileu. Tako nastane filmski mozaik, ki bolj kot o preteklosti govori o zapleteni situaciji, v kateri se je znašla država, ki se ni znala soočiti s svojo zgodovino.

Več informacij o festivalu/dogodku na www.pi-ff.net ter www.pekarna.org