Zanimiv članek o nafti, ki da misliti na temo, kaj se trenutno dogaja in zakaj smo priča novim rekordnim cenam te surovine:

http://www.mladina.si/tednik/200526/clanek/sve--nafta-marko_kovac/


Par izsekov:

energetska vrednost:

"sod nafte vsebuje za 25 tisoč ur človeškega dela energije, tj. 12 let dela (osem ur na dan pet dni na teden). Prebivalec ZDA pa zdaj porabi (posredno in neposredno) več kot 20 sodov nafte na leto, torej za 240 let fizičnega dela energije v obliki nafte. Povedano drugače: za vsakega ameriškega državljana dela 240 sužnjev v obliki nafte."


poraba / odkrivanje:

"Danes porabimo 4 do 5 sodov nafte v času, ko odkrijemo en sam sod nafte."

"Vedno več strokovnjakov, naftnih geologov, se strinja, da smo odkrili več kot 95 odstotkov vseh zalog nafte. Zato lahko z veliko gotovostjo določimo količino, ki nam je na voljo. Porabili smo približno polovico nafte, ki je dostopna, in nadaljujemo s porabo 75 milijonov sodov na dan. Od leta 1981 porabimo več nafte, kot je najdemo, in razlika med količino porabljene in na novo najdene nafte se veča. Po več kot 50 letih raziskav in analiz je sedaj postalo jasno, da se stopnja, po kateri lahko črpajo svetovni proizvajalci nafte, bliža maksimumu (oil peak)."


Hubertov prelom:

V 40. letih prejšnjega stoletja je naftni geolog M. K. Hubbert opazoval potek črpanja nafte na naftnem polju. Opazil je, da dnevna proizvodnja nafte v odvisnosti od časa poteka po zvončasti krivulji. Črpanje nafte iz najdišča poteka po zvončasti krivulji, to pomeni, da nekaj let po tem, ko se črpanje na naftnem polju začne, celotna vsakodnevna proizvodnja raste, ker je izvrtanih vedno več vrtin. Ko je načrpana približno polovica nafte na najdišču, začne proizvodnja upadati. Ne glede na to, koliko vrtin še izvrtamo. Pri tem se povečujejo stroški črpanja nafte, energetska učinkovitost pa se zmanjša. Ko je na naftnem polju že zelo malo nafte, je treba za črpanje v vrtine vbrizgavati vodo ali dušik ali pa nafto segrevati, da postane bolj tekoča.

Več kot 50 držav proizvajalk nafte je že na stopnji trajnega upadanja proizvodnje: Libija (1969), Egipt (1993), Kolumbija (1999), Iran (1973), Brunej (1979), Venezuela (1971), Kitajska (2000?), Velika Britanija (1999), Norveška (2001). V nekaterih državah je proizvodnja upadla celo za 5 odstotkov na leto!

David O'Reilly, direktor družbe Chevron Texaco Corporation, je 15. februarja 2005 dejal: "Preprosto povedano, obdobja enostavno dobavljive energije je konec. Delno tudi zaradi vzajemnih učinkov geoloških ovir in geopolitične nestabilnosti. Začenja se vojna med Vzhodom in Zahodom za naftne vire na Bližnjem vzhodu."


Ob vseh teh dejstvih pa človeka še vedno presunejo razni Bushi, ki se še vedno niso pripravljeni pogovarjati o niti o zmanjševanju onesnaževanja niti o zmanjševanju porabe (http://24ur.com/naslovnica/svet/20050704_2058607.php?Nxn2=10)



uživajte!

Samo cena bo tista, ki bo porabo in črpanje uskladila.

t wrote on 05.07.2005 at 09:13:04:



ja in ...

v Sloveniji imamo tudi cel kup dogovorov in zakonov pa se jih ne držimo (pa nekaterim na forumu se itak zdi vrednota nedržanje dogovorov)

američani imajo pač to v rit, da ko se nekaj zmenijo in podpišejo, se tega tudi držijo

kdo je potem večji ass (rit)? Tisti, ki nekaj odkrito prizna, ali tisti, ki leporeči ... (ob upoštevanju, da so rezultati čist isti)

sinjeoka wrote on 05.07.2005 at 10:44:44:


S tem, da so Američani goveda večja, ker se dogovorijo, da bodo prodajali bencin po 110 SIT za liter in se nam evropejcem lepo smejijo ker ga plačujemo še enkrat dražje pa še malo čez.

Da se pri nas vozimo vsakih sto metrov pa tudi drži. Vidim pri nas v Celju, ko se iz enega blokovskega naselja, ki je cca 1km od centra vali vsako jutra nepregledna kolona vozil in so vsi nervozni. Tudi v lepem poletnem vremenu je enako.

Quote:


zgolj v vednost Američani in Slovenci na svetovnem trgu plačamo enako za sodček nafte

razlika, ki nastane med ceno, ki jo plača ameriški v primerjavi slovenskim potrošnikom pa je v tem, da je ameriški prometni davek precej nižji od našega DDV, trošarin pa američani sploh ne poznajo

sinjeoka wrote on 05.07.2005 at 11:18:14:




Lep primer (realne) dialektike gospodarja in hlapca: gospodar postavlja pravila (in se jih drži), hlapec sprejema pravila s figo v žepu, saj druge možnosti preprosto nima - pri tem pa gospodarju ni potrebno kršiti pravil, saj je gospodar in lahko vedno postavi nova ali pa poda izjeme, ki seveda veljajo samo zanj.



uživajte!

t wrote on 05.07.2005 at 11:36:28:



ti si najprej razčisti tole:

kaj je pogovarjanje, kaj je dogovarjanje, kaj je pogajanje in kaj je sklenjen dogovor (pravilo)

kajti tvoje pisanje je ljubek primer hlapčevstva najslabše vrste ... hlapčuješ namreč gospodarju Neumnosti

t wrote on 05.07.2005 at 11:48:08:



verjetno res tega kar pišem ni možno najt v obvezni literaturi FF
(če bi bila literatura na FF malo bolj široko svetovno nazorsko zastavljena, bi folk verjetno doživel krizo identitete)

tudi cesar je bil nag    8), pa ljudstvo tega ni videlo