Zanimiv članek o nafti, ki da misliti na temo, kaj se trenutno dogaja in zakaj smo priča novim rekordnim cenam te surovine:
http://www.mladina.si/tednik/200526/clanek/sve--nafta-marko_kovac/Par izsekov:
energetska vrednost:
"sod nafte vsebuje za 25 tisoč ur človeškega dela energije, tj. 12 let dela (osem ur na dan pet dni na teden). Prebivalec ZDA pa zdaj porabi (posredno in neposredno) več kot 20 sodov nafte na leto, torej za 240 let fizičnega dela energije v obliki nafte. Povedano drugače: za vsakega ameriškega državljana dela 240 sužnjev v obliki nafte."
poraba / odkrivanje:
"Danes porabimo 4 do 5 sodov nafte v času, ko odkrijemo en sam sod nafte."
"Vedno več strokovnjakov, naftnih geologov, se strinja, da smo odkrili več kot 95 odstotkov vseh zalog nafte. Zato lahko z veliko gotovostjo določimo količino, ki nam je na voljo. Porabili smo približno polovico nafte, ki je dostopna, in nadaljujemo s porabo 75 milijonov sodov na dan. Od leta 1981 porabimo več nafte, kot je najdemo, in razlika med količino porabljene in na novo najdene nafte se veča. Po več kot 50 letih raziskav in analiz je sedaj postalo jasno, da se stopnja, po kateri lahko črpajo svetovni proizvajalci nafte, bliža maksimumu (oil peak)."
Hubertov prelom:
V 40. letih prejšnjega stoletja je naftni geolog M. K. Hubbert opazoval potek črpanja nafte na naftnem polju. Opazil je, da dnevna proizvodnja nafte v odvisnosti od časa poteka po zvončasti krivulji. Črpanje nafte iz najdišča poteka po zvončasti krivulji, to pomeni, da nekaj let po tem, ko se črpanje na naftnem polju začne, celotna vsakodnevna proizvodnja raste, ker je izvrtanih vedno več vrtin. Ko je načrpana približno polovica nafte na najdišču, začne proizvodnja upadati. Ne glede na to, koliko vrtin še izvrtamo. Pri tem se povečujejo stroški črpanja nafte, energetska učinkovitost pa se zmanjša. Ko je na naftnem polju že zelo malo nafte, je treba za črpanje v vrtine vbrizgavati vodo ali dušik ali pa nafto segrevati, da postane bolj tekoča.
Več kot 50 držav proizvajalk nafte je že na stopnji trajnega upadanja proizvodnje: Libija (1969), Egipt (1993), Kolumbija (1999), Iran (1973), Brunej (1979), Venezuela (1971), Kitajska (2000?), Velika Britanija (1999), Norveška (2001). V nekaterih državah je proizvodnja upadla celo za 5 odstotkov na leto!
David O'Reilly, direktor družbe Chevron Texaco Corporation, je 15. februarja 2005 dejal: "Preprosto povedano, obdobja enostavno dobavljive energije je konec. Delno tudi zaradi vzajemnih učinkov geoloških ovir in geopolitične nestabilnosti. Začenja se vojna med Vzhodom in Zahodom za naftne vire na Bližnjem vzhodu."
Ob vseh teh dejstvih pa človeka še vedno presunejo razni Bushi, ki se še vedno niso pripravljeni pogovarjati o niti o zmanjševanju onesnaževanja niti o zmanjševanju porabe (
http://24ur.com/naslovnica/svet/20050704_2058607.php?Nxn2=10)
uživajte!