Slovenija je podprla uzakonitevna  programskih patentov. Na vprašanje zakaj je to podprla, so predstavniki naše vlade predvsem skomigovali z rameni.

Združenje za Informatiko in Telekomunikacije (ZIT) pri GZS, kjer imajo glavno vlogo večja rač. podjetja v SI, tudi podpira programske patente. Predstavniki večjih podjetij imajo vsak svoje razloge za to podporo.

Nekdanji MID, ali vsaj nekaj posameznikov tam, je imelo do tega malo bolj rezervirano stališče, ki ga pa niso uspeli uveljaviti niti v stari vladi, kaj šele v novi.

Za linux naj to ne bi imelo takojšnjih oz. neposrednih posledic.  Bi pa lahko to ustavilo razvoj linuxa skozi daljše obdobje, še posebej, če se tudi v Evropi uveljavi praksa, kot v Ameriki, kjer je mogoče patentirati tudi obstoječo tehnologijo in očitne rešitve, ki izhajajo iz obstoječe tehnologije (kar lahko ustavi tudi drug razvoj in ne samo linuxa).

Predvsem velike korporacije patentirajo na veliko in to praktično vse brez izjeme, verjetno si ne delajo s tem samo stroškov.

Linux je pri nas prisoten predvsem pri ljubiteljih in v nekaterih podjetjih, včasih bolj kot kaprico tamkajšnjih it-jevcev, marsikje pa strežniki pa tečejo pod linuxom in drugimi odprtokodnimi rešitvami, kot so Apache, php, ..., tudi zaradi neposredno precej nižjih stroškov, še posebej pri ISP in ASP-jih. Trenutno zgleda obstaja celo versko politični spopad -- nekateri poskušajo doseč centralizirano, da bi se državna uprava odločila, da uporablja linux namesto windows, s čimer bi prihranili na licenčninah, zato pa imeli visoke stroške uvajanja in podpore.

Jest bi precej na oko ocenil, da tam nekaj 10 računalniških podjetij dela z linuxom, za red velikosti več pa z Microsoftovimi in drugimi "lastniškimi" tehnologijami (Oracle, Sap, ...). Vendar število podjetij, ki delajo z linuxom in odprtokodnimi platformami počasi in vztrajno raste.

lp bp

Jaz lahko povem nepolitične stvari, ki jih poznam.

Ena izmed najbolj razširjenih OS (operacijskih sistemov) je Windows ameriškega podjetja Microsoft, potem drugi za njim je Apple in potem  pa je Linux (Mandrake, Red hat, BSD, Suse...) s precej manjšim deležem uporabnikov, ki bazira na precej starejših Unix sistemih, ki pa je "open source" - to pomeni, da je programerjem in vsem prostoodprta dostopna koda in ga lahko po mili volji nagradujejo in spreminjajo - vsak si ga lahko potegne dol z neta, ker je zastonj. Le ta je bil tudi bolj razširjen na Kitajskem, ker so se njihove oblasti bale, da bi jim ameriški Microsoft podtaknil kake vohunske programe v Windows.

Za poznavalce je Linux vsekakor boljši, predvsem iz tega razloga, ker je varnejši in ima že vgrajene različne programe in lupine, ki pridejo prav programerjem - skratka njegov prvoten namen je bil, da je poganjal spletne strežnike (http server). Sprva niso bili preveč uporabniško prijazni v primerjavi z win. Okni. Že dalj časa pa to ni več problem in je recimo kaki Red hat povsem ekvivalenten Windowsu, tudi na splošno nekoliko hitrejši. Ampak slabost je tudi ta, da nekateri programi, ki so v precejšnji meri pisani za najbolj razširjen OS Windows niso kompatibilni z Linuxom. Pomanjkljivost je tudi ta, da na njem ne delajo vse igre, ki so pomembne predvsem za mladež...

Ostajam na windowsih, ker sem z njim delal prve korake in ker mi zadovoljuje vse potrebe...

Quote:


Kaj jaz vem, verjetno si Microsoft ne bi upal podturiti kakšnih vohunskih "spyware" (trojanskih konjev in podobno)  programčkov v Windows, ker to bi verjetno kakšni sposobnejši programer, ki skrbi za varnost, takoj opazil.

Windowsi pač ne  dopuščajo vpogleda v kodo, ker so zaprti v primerjavi z Linuxi. Več o tem bi verjetno znal povedati Gape, ki se bolj na te reči razume.

gape wrote on 18.03.2003 at 19:31:34:



Quote:



ta zakon u bistvu pomeni prohibicijo uporabe nečesa kar je že narejeno v namen naredit neki 'novega', brez da greš in sprašuješ unga k ma patent za to - unga k je to naredu.
pr os je pač tko da piše da lahko uporabiš, samo da pustiš notr credit.
seveda, lahko pobereš kose kode, predelaš po svoje, nardiš sw ki dela neki 'novga', ga patentiraš in si kralj - dobivaš keš na račun, ker si bil prvi - najboljši - kolk bojo spet šefi pobral credita za delo zaposlenih ...
tuki nek no ... niti ne vem točn
namreč ... odprte kode je še neomejeno več kot pa sam linux, obstaja še morje sw ki laufa na linuxu in tud na windozi ... sam da ma windoza php pa mysql pa web server poinštaliran

na tem polju je windoza blj švoh, tud serverji, so pa linuxi zato tuki zakon - za  web serverje.
jih je blo svoje cajte tud več kt 70% na netu ... zdej jih je mal manj, ker ispji uporabljajo precej windozo, ker so jo precej zrihtal, kar se tiče prijaznosti uporabniku in hkratne stabilnosti.
je pa še deleč od linux serverja, ki ga je komi kdaj treba restartat - kar je za server ključnega pomena - 99,999% stabilnost.

v vseh pogledih

najblj je zapela za linux nemčija (du), kolkr jest vem, pomoje zato ker so (nemci) nardil eno najboljših distribucij za delovne postaje - suse, definitvno so pa use potrgal kitajci - z neko svojo verzijo linuxa.
slovenci so hotl neki zdej narest - janša - pa so ga ubil s previsokimi stroški migracije in seveda neposobnimi fermami ki so odvisne od windoze k otroc in ne znajo softwerov preštimat da bi laufal na linuxih in bi zarad tega bli stroški (migracije) res neomejeni - s čimer se strinjam - da bi celotna migracija celotne državne uprave na linux naenkrat takoj zdej ubila njeno delovanje, podobn kt je blo z ljubljansko banko, z lahkoto pa bi začel ukinjat m$ delovne postaje, jih začel nadomečevat z linux postajami - ofice zamenjevat z openoffice, ie in outlook z firefoxom in prijatelji in tako dalje ...
s časom kakšen softwer nadgradijo na linux, nekaterim postajam poinštarirajo kakšne terminalne servise in čao ...
cena (sw) je res neprimerljivo nižja
rang
office pro (k vemo da država ne zna šparat) 100.000+
ofice tašvoh 50.000
windoza taorng 50.000 (da zna domeno gont)
+ škonto na oem še kakšnih 30%
v najoptimističnejšem primeru ...
70.000 / gajbo (te sisteme pa je treba ponovno kupovat / obnavljat (po moji izkušnji) na max 5 let)
gajb je neomejeno in določene gajbe majo poinštalirane stare opracijske sisteme - tiste bi lahko popedenal na ta način - prve.

se reče ... sw (os in office) kot tak je cenejši - vsaj kar se tiče tajnic - server je cenejši (m$ 200.000 - debian 0), softver ki ga pol rabjo je pač stvar razpisa, če je trenutni ponudnik nesposobn.

o ja ...
sm skor pozabu
delo.si
majo modeli že od kaj jest vem kdaj VSE na linuxih - eno windozo sm vidu (pa jih majo zihr šefi več) - je model jamru od začetka kt svinja - zdej - vse majo na škriptah - feedi pridejo predvsem preko web vmesnikov, poformatirani tko kt je zahtevano - ker drugač ne gre - in škripta sestavi tri četrtine cajtnga.


kje točno je slovenija ...
jest lohka rečem tko, v dveh fermah mamo 2 linuxa - file serverja, en stoji že ~3 leta in edin enkrat mu je odpizdil disk, ki pa je bil quitak v raidu - v treh letih 1 dan down - resetiran nikol, vedno zarad tega ker je elektrike zmanjkal - al pa je bil napovedan odklop.
tadrug je stal brez panike ~350 dni, pol se ga neki ni dal najdet na mreži - reset, čez dan al pa dva se je raidu zbrcal, nslednji dan pa je dokončno umrla plata, smo pa umes že kupl mašino za m$ za gont od ferme softwer, ki je bil do prej na nt40 iz nevemkerga leta, smo tud fileserver dal zdej tja - tko da smo m$ ferma zdej.
men je tko u bistvu gut - less work for me - i hope
no ... tapru fileserver še kr čaka na migracijo - in dela svoj deu ...

ker ... dejstvo je, da m$ nudi veliko, a ti lahko od tega le malo uporabiš ... ker je tolk dela za naštimat karkoli ...

programske rešitve so več al manj vse na windozi kolkr jest vem ...



največ ja firma za linux pri nas je, kolkr jest vem:
http://www.agenda.si/

Pisarna odprtih vrat, Moj mikro, december 2004
Verjetno ga ni junaka, ki ne bi vsaj enkrat poskusil najti alternative dragemu Microsoftovemu pisarniškemu paketu. Nekaterim so programi, kot so ABIword, Software602 PC Suite in OpenOffice. org, prirasli k srcu, druge je od odvrnila kakšna težavica, ki je niso znali premostiti ...Podjetje Agenda je ...

Kupiti OpenOffice.org 1.1?, PC Planet, december 2004
Projekt OpenOffice je na svoji poti prispel do različice pisarniakega paketa 1.1, ki nudi tudi polno podporo v slovenskem jeziku s pripadajočo dokumentacijo tudi v materinem jeziku. Ker nas večina pozna konkurenčni izdelek podjetja Microsoft, naredimo hitro primerjavo prav z njim. Cenovno je zmagova...

Agenda Open Systems pridobila naziv Red Hat Advanced Business Partner
Ljubljana, 14.12.2004 - Podjetje Agenda Open Systems je s podjetjem Red Hat Inc. še poglobilo svoje dosedanje sodelovanje in pridobilo naziv Red Hat Advanced Business Partner, kar predstavlja najvišjo stopnjo partnerstva na področju ponudbe produktov in storitev Red Hat-a.


PeopleSoft Relents, Agrees Oracle Bid - reuters.com
NEW YORK (Reuters) - Oracle Corp. on Monday said rival business software maker PeopleSoft Inc.'s board has accepted a sweetened purchase offer of about $10.3 billion, ending a long and bitter hostile takeover battle.

TCO study: Linux wins again - theage.com.au
An updated Linux vs Windows TCO study has found that a 250-seat company can end up saving 36 percent if it were to equip its users with the open source operating system and applications that run on it.

Oracle and Novell Certify Their Latest Enterprise Linux Offerings - linuxelectrons.com
Expanding their longtime partnership into the Linux* arena, Oracle (NASDAQ:ORCL) and Novell (NASDAQ:NOVL) today announced that Oracle's latest database, clustering, application server, collaboration solutions and enterprise applications are now available for and supported on Novell's SUSE® LINUX Enterprise Server 9. Oracle® Database 10g, Oracle Application Server 10g and Oracle Real Application Clusters, Oracle Collaboration Suite, and Oracle E-Business Suite 11i 10 have all be...

Taking Open Source to the Bank - linux-mag.com
Open source vendors are often asked how they make money if their software is free. Well, believe it or not, open source and profit are not oxymorons. In fact, several open source vendors are making money, growing in size, revenue, installed base, and influence.

A Year of Victory for Linux - eweek.com
No longer merely on its way up, the platform now boasts converts from governments to small and large businesses—and it's only getting bigger.





torej ... keš je pr m$
modeli trdijo da pa tudi pri linuxu
bi reku - linux služi na storitvi, se reče, vse je 'tm', vse lahko uprabiš, ampak pojma nimaš kako, zato pokličeš mene, jest ti zmečem skupi, ti men plačaš in s tem pol delaš kar češ.
v nasprotnem primeru (patentov) 'tm' ničesar ni.

umm *ko so poslovnezi placevali mafiji*
npr restavracije