Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Page Index Toggle Pages: 1
(Read 1001 times)
Sn0wBall
Ex Member




Kitajci in Indijci bodo spremenili podobo sveta
02.03.2005 at 21:50:42
 
to sem najdu na enem drugem forumu in je kar zanimivo...
--------------------------------------------------------------------------
Globalizacija dobiva vse bolj azijski obraz: kitajski, indijski, indonezijski, japonski – Ameriški model je v krizi – Cia sprožila alarm
Nastop korejskega pop pevca Raina na Armanijevi predstavitvi jesensko-zimske kolekcije v Milanu še zdaleč ni samo odraz glasbenikove želje, da vstopi v nov posel, ampak je znamenje epohalnega preobrata, ki ga doživlja globalizacija. Nič več ne bomo posnemali Madonne, ampak bomo od navdušenja žvižgali uspehom Raina, Kim Hyung Jung, transseksualca Harisuja ... – omenjeni južnokorejski pop zvezdniki že zasedajo prva mesta japonskih lestvic glasbenih hitov. Končano je obdobje Obalne straže in Prijateljev, prihodnost bo nudila zavetje japonskemu stripu (mangi). Mange, med njimi Cowboy Bepop in Dragonball na primer, na kitajskem trgu namreč že danes polnijo blagajne z milijardami dolarjev, pot pa so si utrle tudi na ameriški trg. Podobno bo prihodnji čas naklonjen sentimentalnim muzikalom indijskega Bollywooda – filmske meke s studiji v Bombaju – kjer se že ponašajo z izjemnim uspehom: doživljajo ga predvsem v Indiji in Indoneziji. McDonalds'ovi hamburgerji bodo postali relikvija in tudi najboljše univerze bo mogoče obiskati v predmestju Madrasa ali Šanghaja, ne pa tudi San Francisca.
Globalizacija spreminja obraz
Tako pravi Armani in podobno so, pred njim, prihodnost razumeli že scenaristi filma Iztrebljevalec. Kdor hoče resnico, naj spremlja cene nafte, ki zaradi povpraševanja Kitajcev letijo visoko v nebo, ali pa naj se spomni, da je največji kitajski izdelovalec osebnih računalnikov Lenovo pred nedavnim kupil IBM-ovo proizvodnjo računalnikov. Hkrati naj pomisli, komu je gigantski Microsoft, ki skrbno varuje svoje skrivnosti, zaupal oblikovanje novega softwara: Indijcem iz Infosysa in Satyama. Da globalizacija spreminja obraz, sedaj priznava že Cia. Globalni obraz je vse manj ameriški in čedalje bolj azijski: kitajski, indijski, japonski in indonezijski. Kot opozarjajo v zadnjem poročilu National Intelligence Councila (Nic), v katerem pod vodstvom Cie sodelujejo analitiki iz različnih ameriških obveščevalnih agencij, se bo v naslednjem poldrugem desetletju mentalni zemljevid sveta popolnoma predrugačil. Ne nujno na bolje: še nikoli od leta 1949 do danes, piše v poročilu, niso bile razmere na planetu tako nepredvidljive in nejasne, še nikoli ni bil tako zelo močan občutek negotovosti. Kot vsako napovedovanje je tudi ta scenarij (pa čeprav ni delo futurologov, ki bi si želeli publicitete) samo skica, narejena z zavezanimi očmi. In ne po naročilu: mnoga znamenja in predvidevanja – od Kjota do terorizma – namreč niso pogodu Beli hiši. Obenem pa sklepi, na podlagi katerih strokovnjaki Nica oblikujejo verjetni zemljevid prihodnosti, temeljijo na dogajanjih, ki so bolj ali manj vsem na očeh.
Globalizacija spreminja obraz, ki postaja čedalje bolj azijski, ne spreminja pa svojega notranjega gibala ali svoje duše – trgovanja. Leta 2020 bodo na Kitajskem, v Indiji in Indoneziji skupaj prešteli tri milijarde prebivalcev, kar pomeni skorajda polovico Zemljanov. Hkrati bo kitajska ekonomija, po obsegu, druga na svetu, medtem ko se bo indijska postavila ob bok velikim evropskim državam. Dohodek na prebivalca bo, zanimivo, še vedno bistveno nižji od dohodka zahodnjakov. Povprečen dohodek tri tisoč dolarjev na leto pa že danes zadošča za začetek avtomobilske revolucije v Aziji. Velike korporacije zatorej preusmerjajo težišča pozornosti in vse bolj upoštevajo značilnosti novih območij – proizvodnjo prilagajajo okusu, trendom, psihologiji in kulturi teh hitro rastočih trgov ... Predrugačenje sveta lahko – kot piše v poročilu – prinese kaj pozitivnega tudi za Ameriko. Globalizacija, ki je v domišljiji ljudi bolj kot z Ameriko povezana z Azijo, lahko nekoliko ublaži val antiamerikanizma (ki je še vedno pogosta reakcija na globalizacijo). Takšno spreminjanje zemeljske oble pa vsebuje za Ameriko tudi nemalo nevarnosti. Kitajsko in indijsko tržišče se svetu ne odpirata pasivno in počasi, kot se je, na primer japonsko (konec 19. stoletja, pred kanoni generala Perryja), kitajski in indijski protagonisti so aktivni, vitalni, številni. Kot zagotavlja Adam Segal, ki je kitajskemu high techu posvetil knjigo, se Združene države Amerike prvič v zadnjih petdesetih upravičeno bojijo, da bodo izgubile primat na področju tehnologije in znanosti. Število Američanov, ki študirajo tovrstne predmete na univerzi, nenehno pada: kar 38 odstotkov diplomirancev je namreč že rojenih zunaj Združenih držav (polovica v Aziji). Po besedah Craiga Barretta, guruja Intela, so na področju inženirstva, softwara ali menedžmenta Kitajci sposobni enakih dosežkov kot Američani. Še več, kot poudarja Segal, Azijci že prednjačijo na (v prihodnosti revolucionarnem) tehnološkem področju, kjer se križajo biotehnologija, nanotehnologija, informatika in vede o materialih. Za razvoj nanotehnologije, na primer, so namenili že več denarja kot Evropa in Amerika skupaj.
Problematično patentiranje
Toda znanstvena odkritja niso največji problem. Imeti najboljše orožje v sodobnem času hitrih informacij pomeni, kot poudarjajo strokovnjaki Nica, biti sposoben aplicirati in integrirati v proizvodnjo odkritja, tudi tista drugih. Na tem področju so še najmočnejši Američani, ki pa, kot že nekaj let pretijo Kitajci in Indijci, niso več brez tekmecev. Takšne nove razmere bodo imele zagotovo velik učinek na razmerja moči, predvsem na nekoliko občutljivejših področjih, kot sta patentiranje izumov in postavitev industrijskih standardov ... Kajpada ne bo šlo niti brez uničujočih geopolitičnih posledic. Leta 2020 bo svet mnogo bolj zapleten, kot je danes, saj se bo mreži nacionalnih držav postavila ob bok in jo prekrila mreža tako imenovanih megamest (aglomeracije ljudi, vozlišč globalne ekonomije, medijev, politike in simbolne distribucije). Tamkajšnje finančne in informacijske povezave bodo postale pomembnejše od tistih znotraj nacionalnih okvirov. Tako neustavljiv proces, kot je globalizacija (ki se bo morala v prihodnje predvsem v megamestih tretjega sveta soočiti z najbolj zahrbtnimi nevarnostmi), bo lahko ustavila edinole kakšna svetovna epidemija, podobna, denimo, španski gripi, ki je v obdobju 1918–1919 pomorila okrog 20 milijonov Zemljanov. Napovedali so jo leta 2003 z izbruhom sarsa, neizogibna pa se zdi marsikateremu strokovnjaku.
Veliko tveganje pomenijo tudi mednarodne napetosti. Leta 2020 na svetovnem zemljevidu ne bo prostora za trenja med Vzhodom in Zahodom, ampak, morda, za enake koncepte Vzhoda (po razpadu Sovjetske zveze) in tudi Zahoda. Vzpon Kitajske in Indije (skupaj z Brazilijo, Južno Afriko in Indonezijo) zagotovo briše tudi razlike med Severom in Jugom. Takšen svet pa bo brez temeljite reforme vse težje voditi tudi zato, ker bodo z vrtoglavim vzponom Azije zastarele temeljne inštitucije, kot sta Organizacija združenih narodov in Mednarodni monetarni fond. Samo multilateralni pristop (primer, ki ne ugaja Georgu Bushu, je Kjotski protokol) lahko zagotovi nadzor nad morebitnimi vojnimi žarišči, ki se pojavljajo od Kašmirja do Koreje in Tajvana. Ameriški analitiki obenem ne morejo prezreti namer sveta, da bi izoliral Združene države Amerike (tudi zaradi njihove vojaške hegemonije) ali pa jim vsaj začel postavljati pogoje. Strokovnjaki Nica zatorej svetujejo Bushu in Condoleezi Rice, da po diplomatski poti odpravita napetosti in si prizadevata za mednarodni konsenz – za približevanje Pekinga Washingtonu.
Najbolj kočljivo poglavje tega poročila je zagotovo tekma za energijo – za nafto. Poročilo, ki poudarja vse večjo lakoto po energiji v Aziji, daje temu področju premalo teže. Pa vendar, nedavni podatki Mednarodne agencije za energijo kažejo, da so svetovne zaloge surove nafte vse bolj omejene na Srednji vzhod. Po poročilu Nica je Srednji vzhod središče pasu, ki se vleče od azijskega jugo-vzhoda prek Podsaharske Afrike do Srednje Azije in lahko pomeni največje tveganje v prihodnosti. Pomeni pas držav na robu globalizacije, kjer narašča brezposelnost med mladimi, ki imajo malo upanja na boljši jutri, in koder je najbolj poudarjen fenomen verske identitete. To so države, v katerih se hrani terorizem – neločljiv spremljevalec svetovne negotovosti v prihodnje.
Vojne so verjetne
Ne gre za terorizem, o katerem govori George Bush. Za Cio in analitike je model Al Kaide že zastarel, prav tako kot so minili časi afganistanskih mudžahidov. Povratniki iraške vojne so danes razkropljeni v mrežo celic, med sabo tesno povezanih z internetom, ki pa so geografsko močno oddaljene druga od druge in celo od Srednjega vzhoda. Ni jih mogoče uničiti z operacijami proti bazam, kot se je nekdaj dogajajo v Iraku in Afganistanu. Razrašča se terorizem, ki izpopolnjuje lastno tehnologijo (predvsem biološko) in pri katerem se Cia boji predvsem izvirnosti v načrtovanju napadov.
Čeprav je po poročilu vojaški konflikt med silami malo verjeten, je povsem mogoča kakšna nova, tako imenovana preventivna vojna, podobna tisti proti Sadamu Huseinu. Ni političnega ali vrednostnega razuma, je samo tehnični razum. Preventivna vojna je verjetna, kajti je izvedljiva in navadno učinkovita. Razvoj modernega orožja – domet, natančnost in moč uničenja – vzpostavlja okoliščine, ki še spodbujajo tovrstne vojne. Tudi nedavni konflikti (v katerih je že bila uporabljena visoka tehnologija) so pokazali, da rezultat prve bitke največkrat določi uspeh oziroma neuspeh celotne akcije. Po tej logiki vojaški strokovnjaki menijo, da je preventivna intervencija verjetno nujna za zagotavljanje strateškega uspeha.
Iz La Repubblice prevedla Mimi Podkrižnik

VIR Delo
Back to top
 
 
IP Logged
 
Miro
Ex Member




Re: Kitajci in Indijci bodo spremenili podobo svet
Reply #1 - 03.03.2005 at 22:54:27
 
Quote:
Čeprav je po poročilu vojaški konflikt med silami malo verjeten, je povsem mogoča kakšna nova, tako imenovana preventivna vojna, podobna tisti proti Sadamu Huseinu. Ni političnega ali vrednostnega razuma, je samo tehnični razum. Preventivna vojna je verjetna, kajti je izvedljiva in navadno učinkovita. Razvoj modernega orožja – domet, natančnost in moč uničenja – vzpostavlja okoliščine, ki še spodbujajo tovrstne vojne. Tudi nedavni konflikti (v katerih je že bila uporabljena visoka tehnologija) so pokazali, da rezultat prve bitke največkrat določi uspeh oziroma neuspeh celotne akcije. Po tej logiki vojaški strokovnjaki menijo, da je preventivna intervencija verjetno nujna za zagotavljanje strateškega uspeha.


Ja, sem bral ta članek. V glavnem kar dobro napisan, samo tale zadnji odstavek pa je kakor bi ga naročil Berlusconi po naročilu svojega frenda Busha.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Page Index Toggle Pages: 1