titud wrote on 11.04.2005 at 12:19:40:



Titud, mi je zelo žal, da večino tvojega komentarja reality showa sploh ne razumem. A mi lahko po domače, kot petnajstletnemu mulcu, razložiš tole zgoraj?

Quote:


meni se sploh sicer ne postavlja vprašanje spontanosti

ker dejstvo je, da sodelujejo tukaj vsi s svojo spontano neumnostjo

ja, in verjamem, da se tudi zabavajo  

a sem videla tudi ene solzne očke zadnjič  

siaj wrote on 11.04.2005 at 12:27:43:


Ne razumem tega. Lahko malce razložiš? Namiguješ, da so neumni tisti, ki sodelujejo oz. ker sodelujejo?

Lilith wrote on 11.04.2005 at 12:22:16:


Vsi smo najprej skoz podobe ustvarjene kreacije. Nismo najprej kreacije, ki se v podobah samo razpoznavajo, ampak smo kreacije zaradi razpoznavanja v  teh podobah. V zarcalni fazi razpoznavanja sebe v teh zrcalih  tud obtičimo  zafiksirani v fascinatnost  te podobe. Postanemo podobe - zombiji.  

Realityshow je fascinacija nad to facinicajo, negacija negacije, skoz katere je dialetično treba it do nove kvalitete, nazaj do izvirnika.  Zato ne ugasnt pa ukint fascinacijo, do konca pa brez ostanka se je treba potistovetit s temi  podobami, saj le tako tud sebe doživiš in razkriješ  kot podobo o seb - kot zombija.

Siaj, po moje bi bla to edina prava metoda učinkovitega znanstvenega eksperimenta.  

Quote:


Kako pa ločiš med človekom, ki je neumen (pa misli da ni) in med pametnim človekom?
Oz. takole te bom vprašala - ali meniš, da je prav vsak, ki o sebi misli, da ni neumen - dejansko neumen...ali pa dopuščaš možnost, da se med takimi tudi najde pameten?

Lilith wrote on 11.04.2005 at 13:04:31:


Ta problem je razrešil skorat, ko je spoznanje o lastni  nevednosti pripoznaval za  najvišji izraz modrosti.

Drgač pa ko smo ravno pri neumnosti in  podobah: tud če so samo podobi/zombiji,  to ne pomen, da smo neumni. Tudi kot zombiji se zahko zavedamo svoje nevednosti, to je tega, da nismo zombiji...

titud wrote on 11.04.2005 at 12:55:13:


ja ja ja titud

ampak -- sem se resno začela spraševat, v čem je razlika

jaz kakšno istovetenje doživim v kinu, al pa velik ekran, pa nek specifičen okus imam, (walda iz ene perspektive tud neumnosti) ne vem, tko kot se ne moram istovetit z vsakim pop komadom me tud tovrstni showi ne zanimajo preveč, raje delam kaj drugega

ta vprašanja pa seveda so pomembna

dosti jih raziskuje teorija kina, oz. filma

glede soap oper se je tudi že dosti napisalo, predvsem ženske

ena knjiga dobra obstaja, zdej ne vem točno naslova, ampak ženska (resna znanstvanica) je analizirala soap opere skozi svojo lastno fascinacijo, skratka začela se je spraševat, zakaj jaz to rada gledam, zakaj uživam ob tem ... torej takšna samoanaliza podkrepljena s teorijo

ti seveda postavljaš to po titudovsko - dobro skratka in vredno razmisleka

ampak jaz se ob podobnih showih res sprašujem o tem a smo kam prišli, al je zgodovina samo radirka, al je še čedalje slabše

pa ne gre se za cheap moraliziranje - spraševat sem se začela - kako v bistvu tud ene čigumije ne morjo več reklamirat, ne da se bi ženski joške napele in se pri tem odpela njena bluza