BODRENJE

Boleham tiho, sramežljivo, silno,
za vročo željo, naj bo dolgo dan.
Odganjam misel na gospo sterilno,
ki čas ji je pohlevno pasje vdan.


Kaj bi še rada, pravzaprav ne vem,
vem, da so mimo lepi dnevi mladi,
a tu sem rada, delam, kar še smem
in veselim se prvih dni pomladi,


ko se srce spozabi in se zaljubi
in hrepeni in se ne potolaži,
dokler ga mrka misel ne zasnubi


in reče mu : nikar si več ne laži,
dobitku ne, zdaj bliže si izgubi,
pokrpaj svoj pogum in ga pokaži !


                            Anica Perpar

NEKDO KLIČE TVOJE IME


Pride iznenada dan,
ki se z neskončno nočjo konča,
pa ni več nobenih daljav
od zemlje do neba.
Je le globoka tišina,
da slišiš črvivo minevanje,
ko se posoda misli
tiho polni s prstjo
in je postajati zemlja
dobro in morda lepo.


Vse se počasi
in samo od sebe godi,
nič bolj in nič manj pomembno,
kot se pomembno živi.


Ko v prah razpade kamen
in na njem tvoje ime,
nove poti tam gredo
in novi ljudje.


Vse je kot blažena igra
mile svetlobe in senc
ter nežnih odtenkov vmes
in vse je neskončno vseeno
in vse je neznansko zares.
Kot da se v tej karavani
večno v krogu vrtimo
in budni sanjamo sanje
in trdno spanje živimo.


A v hoji in vdanih korakih
nekaj vseeno je.
Kot da nekdo milo poje
in kliče tvoje ime.


               Anica Perpar

Kar je, beži.
Al' beg ni Bog,
ki vodi vekomaj v ne-bo,
kar je, kar b'lo je in kar bo?

//F. Prešeren//

STOPPING BY WOODS ON A SNOWY EVENING


Whose woods these are I think I know.
His house is in the village, though;

He will not see me stopping here
To watch his woods fill up with snow.

My little horse must think it queer
To stop without a farmhouse near

Between the woods and frozen lake
The darkest evening of the year.

He gives his harness bells a shake
To ask if there is some mistake.

The only other sound's the sweep
Of easy wind  and downy flake.

The woods are lovely, dark, and deep.
But I have promises to keep.

And miles to go before I sleep,
And miles to go before I sleep.


//Robert Frost//

Ko hodiš
pojdi zmeraj do konca:
spomladi do rožne cvetlice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjgi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in čez drugo lice!
In če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova
poizkusi: vnovič in zopet znova.

//Tone Pavček//

BESED SVEŽINO, ČUSTEV BOŽJI DAR
naj zgubljava kakor slikar kretnjo pravo,
ali igralec glas in kretnjo pravo,
a žena dražestna - lepote čar?

Vendar ne trudi se, zaman je up,
da ohraniš, kar ti od neba je dano,
obsojena sva - nama je to znano -
zapravljati, ne spravljati na kup.

Sam pojdi in zdravi slepe reveže,
da uzro na hudi dan omahovanja
učencev pikri strup posmehovanja
in ravnodušnost množice.


/Anna Ahmatova, 1915/

To vam bom žalosten povedal.
Nekje pred mnogo, mnogo leti
sem v gozdu na križpotju stal,
in jaz-
jaz sem manj uhojeno pot ubral.
In to je spremenilo vse.

Robert Frost