(Berem tole knjigico 'Samospominjanje' by Robert Earl Burton; je zanimiva, resnična... tukaj je nekaj odstavkov, če vam bo všeč, lahko še kakšnega prepišem. Izraze, kot so deljena pozornost in pa samospominjanje lahko zamenjajo tudi kakšni drugi, katere pogosteje uporabljamo...
)
DELJENA POZORNOST
Deljena pozornost je samospominjanje. Vi ste tisti, ki opazuje, ne tisto, kar opazujete. Kar gledamo, nikoli ni resnično, toda to, kar z deljeno pozornostjo gleda skozi nas, je resnično. Kadar delimo pozornost, smo drugi red stvarjenja, in v nas delujeta višja svetova - svet 6 ali svet 12. Celo življenje preživimo tako, da naokrog tovorimo truplo in poskušamo iz njega izsiliti deljeno pozornost.
Kdorkoli, ki se ne ukvarja z ustvarjanjem duše, je v napačnem poslu, ker smo resnično zaposleni lahko samo tako, da smo prisotni. Kadarkoli je odgovor še vedno deljena pozornost, v kateremkoli stoletju, in v katerikoli deželi. Jutrišnji dan bo to, kar je današnji; nikoli ne bo bolje kot v sedanjosti.
Življenje študenta, ki je stopil na pot, se vrti okrog napora, da bi delil pozornost.
Da bi ohranjali samospominjanje, na njem delamo vsak dan svojega življenja. Nikoli ničemur ne žrtvujte deljene pozornosti, kajte vse je drugotnega pomena v primerjavi z deljenjem pozornosti in ustvarjanjem duše. Deljena pozornost nas mora spremljati cel dan, ne glede na predmet, s katerim se ukvarjamo.
Na žalost smo zmožni biti v domišljiji tudi medtem ko poslušamo delovne ideje ali beremo o njih. Kadar ne delimo pozornosti, naš um tava. Lahko smo v domišljiji o nečem, kar je zgodilo tega dne, ali o problemu, ki se bo morda pojavil jutri. Da ne bi vstopali v domišljijo, moramo uporabiti orodje neopaznega prostovoljnega trpljenja. Lahko ste diskretni: zavzemite nekoliko neudoben položaj, sedite malo bolj levo na stolu, ali bolj na desno, ali malo bolj naprej. Prekrižajte noge, če tega običajno ne delate. Ustvariti moramo mnogo majhnih šokov, saj je v našem življenju toliko majhnih trenutkov.
Če poskušamo deliti pozornost, nas to izstreli onkraj ravni življenja. Smo ljudje, ki se osredotočajo na deljeno pozornost kot nagrado samo po sebi - to je naša posebnost, vendar je večina človeštva nikdar ne bo dojela. V naravi samospominjanja je, da ni opazno, sadovi, ki jih proizvede, pa segajo globoko.
Deljena pozornost je naše vse, skriti pomen življenja na Zemlji. Tako nas zaposluje naš mali svet, da ne moremo čutiti višjih svetov...vse drugo je absurdno, ker razpade v času.
Imamo vse, kar potrebujemo - samospominjanje in deljeno pozornost. Kako veliki stvari sta to, in kako ponižni. Če ne postanemo bolj ponižni in manj prevzetni, ni razloga, da bi se povzpeli.
Smrt pomede z vsem. Zato so naši trenutki deljene pozornosti tako dragoceni - smrt se jih ne more dotakniti.
Deljena pozornost ne prinaša takojšnjih rezultatov, in višja centra ne moreta priti brez vztrajnega, mnogo let trajajočega napora.
Otroci so v esenci, toda njihova esenca je v stanju očaranosti. Ko se vi v esenci, poskušate deliti pozornost. Poskušajte gledati te rože in se istočasno zavedati, da jih gledate. Deljenje pozornosti nas potisne v esenco. Kristus je rekel: "Če ne postanete kot majhni otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo."
Ko vidimo, da ljudje v življenju dobro delujejo, je njihova pozornost osredotočena, ne pa tudi deljena. Kar mi obupno iščemo, je deljena pozornost, ker je takrat, kadar delimo pozornost, prisotna naša duša.
Samospominjanje pomeni, da se zavedamo tako sebe kot tistega, ki gledamo. Če gledamo predmet, ne da bi se zavedali sebe, smo v stanju očaranosti, ki je ena izmed zadnji preprek med spanjem in višjima centroma.
Home
Pages: 1
