Tko amaterske restavracije pa še nisem doživel

Bilo nas je pet.
izbira jedi iz jedilnika je zelo borna.
Ko naročimo jedi nam natakarica pove, da bo treba čakat cca. pol ure  ???, pa napol prazna gostilna.
Po pol ure prinese natakarica juho za enega in čez deset minut še glavno jed za istega. Ostali pa gledamo, čeprav je naročena tudi ena topla predjed. In po dvajsetih minutah, ko je postreženi že zdavnaj pojedel dobimo še ostali hrano. Na mizo začne hrano prinašati druga natakarica, ki sploh ni imela pojma kakšne jedi je prinesla in za koga . Ko za sladico naročimo tudi palačinke, po njeni ponudbi ene lešnikove in ene z mandeljni, nam prinese dvoje z mandeljni, češ, da lešnikovih nimajo. Ampak ni niti vprašala, če sploh želim lešnikove .
Da ne omenjam, da je vse skupaj svinjsko drago.
Nikoli več

Meni je hrana tam vedno okusna. Pa tudi postreženi smo bili vedno kolikor toliko v redu.

sidha wrote on 16.11.2004 at 11:54:24:



ja ne vem, midva se najeva ful za okol 4000, to se mi zdi dost pocen...sploh za indijsko hrano

ma ful bl pocen pride k kitajska

a sploh kaj v trgovino hodiš? kok prineseš iz štacune za 4000? pa prištej še delo; priprava, kuhanje, pomivanje.... ni dost ceneje  

nabavil sem nekaj študentskih bonov in šel na prvi obisk

...sej mogoče je nekaj na tem, da so v trgovini sestavine drage, ampak če bi to popolnoma držalo, bi lahko zaprli pol ljubljanskih gostiln in okrepčevalnic, kjer se pošteno najem...

vseeno, tisto kar sem za bon dobil na krožnik - ne bi se najedel niti če bi že po naravi jedel malo.
sicer za druge ne morem govorit ampak za študentski bon lahko na njihovih količinah potešim lakoto recimo en četrt...

no, v glavnem že po prvem obisku bi najraje za vedno pozabil na restavracijo, ampak bone moraš potrošit

recimo, da Matej mal je...

Matej uči ples in v celem dnevu ko potuje po vrtcih in šolah naše ljube Slovenije poje tam okoli  kile suhih grozdnih jagod- rozin al pa suhih marelic, mogoče hrušk, jabolk,....pa seveda nekaj tekočine za povrh( ponavadi oziroma skoraj zmeraj doma pripravljena limonada)

vseeno hvala za nasvet, ki je vedno dobrodošel in bo tudi vedno sprejet z odprtim dvomom....
čeprav ta ni po župi priplaval

seveda pa pride dan, ko Matej po plesnih urah gre še na športne urice(tenis, badminton) in telo sprašuje po več hrane -> takrat se Matej odpravi ven jest ( mogoče kakšna pizza, zelenjavni krožniki,....)

ne spomnim se dobro imena krožnika, ki sem ga naročil že dolg nazaj, ampak če se ne motim, sta na njem so bile mogoče tri, štiri fetine sira ( beri: slides of cheese), trije ali štirje kosi paradižnika in nekaj ostale zelenjave, med tem tudi 'okrasne'; zraven pa dobiš še dve mali žemljici ( by default)

zdaj mi pa pošten odgovor:
se ti zdi to vredno več kot 1000 sit in se ti z njim naješ, za nameček pa oddide sita še tvoja 'tanartaboljša'( če prav sklepam iz tvojga post-a)??

mogoče sem imel pa glih to srečo in sem jedel krožnik, ki ga gape še ni naročil ??? ??? ???

me pa res zanima, če je tista porcija s katero s vidva najesta mogoče dnevno kosilo?

neglede na vse, dober tek v Vegedromu, kjer Mateja sigurno ne boš srečal!!!

Kot sem že omenil, me je od vsega najbolj motilo to, da za isto mizo enemu prinese hrano ostalim pa šele čez dvajset minut. Pol pa nimaš druzga kot, da gledaš unga kako jé, pol se pa zamenaš