exodus
Ex Member
|
ZASVOJENOST Z DUHOVNOSTJO pomeni nekritično zlorabo raznih duhovnih tehnik za doseganje omamnega stanja, ki pomaga v begu pred odgovornostjo in reševanjem problemov. Namesto avtentičnega odnosa z višjo silo zasvojeni neguje občutke "širjenje zavesti". Nehajo se truditi, da bi po svojih najboljših močeh reševali bivanjske probleme, ampak jih prepuščajo "višji sili", ki naj bi jih rešila brez njihovega sodelovanja.
Še je treba ponoviti, da ni ničč narobe s tem, da ččlovek skrbi za duhovno rast. Kadar pa zlorablja postopke za spreminjanje zavesti za to, da bi se omamil in da bi v mistični zamakjenosti pozabil nase in na težave, ki grenijo njegovo življenje, se izpostavlja nevarnosti, da bo postal zasvojen.
Gibanje Nove dobe, poznane kot New Age, so poskus, kako iz ponudbe številnih religioznih sistemov in terepevtskih tehnik najrazličnejših kultur izolirati poenostavljenje metode za "instant odrešitev". Tehnike, ki imajo resnično moč spreminjanja osebnosti in ki so jih vččasih smeli spoznati le posvečeni ljudje po težkih in dolgotrajnih testih ter psiholoških pripravah, da nes ponujajo v obliki t.i. vikend tečajev. Vodijo jih ljudje, ki so se teh tehnik le površno naučili in ki osebnostno niso dovolj zreli, da bi mogli presoditi, kdaj njihova uporaba lahko škodi, npr. reikisti, bioenergetiki itd. Večinoma jim gre za lahek zaslužek, potem pa se izognejo in za sabo pustijo opustošenje. Za tečaje in tehnike se zanimajo ljudje, ki bi se radi na hitro izkopali iz težav in ki jih ne zanimata poglabljanje in dolgotrajno psihološko "ččiščenje", ki spremljata duhovno rast. Prav ta nagnjenost k iskanju čim hitrejših in čim lažjih rešitev je ena od lastnosti ljudi, ki lahko postanejo zasvojeni. [b]Zdi se, da ne upoštevajo, da je vrednost nekega dela sorazmerna trudu, ki je vanj vložen - radi bi s čim manj truda prišli kar do boga samega!
Ljudje, ki nekritično padejo pod vpliv raznih gurujev in samozvanih prerokov ali so fanatični verniki uradnih religij, se obnašajo tako, kot bi postali zasvojeni z duhovnostjo. S takim vedenjem si škodijo, saj v imenu predanosti izbranemu duhovnemu gibanju zanemarjajo družino, delo in življenjske cilje, včasih pa se pustijo celo neusmiljeno izkoriščati. To se lahko zgodi le ljudem, ki so prepričani, da niso dovolj dobri, oziroma tistim, ki nimajo stika z jedrom svoje osebnosti. V bližini sugestivnega guruja izgubijo občutek za svojo duhovno in intelektualno mejo in se dobesedno izgubijo v veri!
Zasvojenosti so obrambni mehanizmi in zasvojeni jih ne želijo opustiti, saj z njihovo pomočjo lažje živijo - dokler jih na zdravljenje ne prisili pritisk okolice.[b] Temu se nekateri izognejo tako, da se združujejo v posebne skupine in sekte, kjer dobijo zašito in podporništvo.
Taki ljudje se hitro navdušijo nad novim sistemom prehrane in prisegajo naj, ali pa ugotavljajo, da je za njihove težave [b]kriva karma iz prejšnjih življenj, zato je bolje, da jih ne razrešujejo - karmo je treba vendar odplačati. Taki ljudje strašno hitro izjavijo, da so že vse odpustili in da v njih ni nobene zamere več, vendar še vedno ločijo ljudi na tiste, s katerimi govorijo, in one, od katerih se popolnoma in zvišeno distancirajo. To, da delijo ljudi na dobre in slabe, se jim zdi popolnoma prav. Sami pa so seveda med dobrimi...
Ni pa vse vredno zavraččanja, pa tudi ni vse zlato, kar se sveti. Mnoge tehnike, npr. psihoonkologija, akupunktura ali zeliščno zdravljenje, je priznana v oviru okostenele uradne medicine kot alternativne oblike zdravljenja. Marsikatera "nova metoda" je poenostavljena oblika katere od psihoterapevtskih tehnik in sodi izključno v roke strokovnjaka. Nat o pa moramo biti posebaj pozorni, kajti na vsakem koraku srečujemo ničvredno šaro in fantaziranje duševno motenih ljudi, ki se kar sami okličejo za terapevte.
EPILOG:
Vzhodni sitem je manj razdrobljen in bolj upošteva duhovne dimenzije človeka, a zato sam po sebi še ni nič boljši kot zahodni. Za veččino ljudi iz našega dela sveta je nasvet, naj upostimo zemeljske cilje, ker je vse samo iluzija, popolnona neuporaben. Berač nekje sredi Indije morda lahko najde smisel svojega življenja v tem, da neprestano žebra " Hare Krišna...Hare Krišna.." in vsak dan naberači za pest žita, za nas, ki smo se rodili v drugačnem svetu, pa je pot do uresničenega življenja bistveno drugačna. Do samouresničenja se moramo dokopati s hojo po trnovi poti bolečih preizkušenj, izzivov in izgub, in se na vsakem razpotju spraševati o smislu življenja.
|