Pozdravljeni!

Odsotnost prave levice ni nič več upravičena, ker nam stvari ležijo na dosegu rok. Sledimo definiciji. Kaj zagovarja pravi levičar? Politično in ekonomsko enakost zase in za druge ali z drugimi besedami ne-hierarhičnost družbe. Torej pravi levičar zagovarja neposredno demokracijo in ekonomijo v kateri imajo vsi enake možnosti nadzora. Toda danes živimo v času reprezentativne demokracije in »reprezentativne« ekonomije, ne-hierarhična pot pa je zamrla. Zakaj? Slabe izkušnje iz preteklosti pravite. In lahko vam dam prav. Toda to je bil avtoritarni socializem- partija diktira in ostali sledijo. Socializem se tako ni nikoli izpridil, takšen je že od nekdaj bil. Toda kaj je preprečilo razvoj demokratičnega socializma? Menim, da dva razloga: pomanjkanje samoupravne-demokratične zavesti in odsotnost tehničnih sredstev skozi katere bi se lahko samoupravna zavest učinkovito udejanjala.

Za prvi razlog tudi danes ni zdravila, kajti človek mora sam ugotoviti, da lastne interese najbolje zagovarja on sam ali kot lepo pravi star pregovor: če ne boš pihal v svoj rog sam, ga bo nekdo drug uporabil za pljuvalnik. Večni problem »prenizke« družbene zavesti torej ostaja.

Toda za drugi razlog pa so rešitve. Eno od njih uporabljate ravno sedaj. Če so bile v socializmu sredstva za demokratični input in organizacijo omejena, danes temu ni več tako. Razvoj interneta nam omogoča globalno in sočasno komunikacijo, razvoj računalnikov in pojav elektronskega denarja pa velikanske potenciale za organizacijo. Združene pa nam te tehnologije nudijo možnost(i) za neposredno demokracijo in plansko ekonomijo po meri ljudi.

Kaj torej še preprečuje formacijo politične opcije, ki bi zagovarjala takšne rešitve? Problema NI, v kolikor je na svetu dovolj ljudi, ki si z dušo in telesom prizadevajo za enakost- dovolj ljudi, ki so pravi levičarji. Kajti pravi levičarji, ko so nezadovoljni s politiko, vzamejo stvari v svoje roke. Pravi levičarji tudi vedo, da mora do sprememb priti po mirni poti. Pravi levičarji zato zberejo pogum in formirajo stranko. In to ne kakršnokoli stranko, kajti pravi levičarji se zavedajo, da morajo služiti z zgledom. Formirajo ne-hierarhično stranko ali stranko brez glave. Ne čakajo, da jim poslanci izročijo neposredno demokracijo. Ta možnost jim je že dana preko Interneta. Njihova stranka tako deluje preko forumov in e-referendumov, ki oblikujejo strankarski statut in vsebino. Stranka tako udejanja svoje ideale, ki jih želi tudi za širšo družbo. S svojim delovanjem postane konkurent ostalim političnim opcijam, ki so se zaradi tega tudi same primorane reformirati. Končni rezultat pa je bolj enakopraven svet.

Vendar kot je bilo že rečeno, je takšna vizija možna le če obstaja dovolj pravih levičarjev. Sam se smatram za enega od njih, a za formacijo stranke je potrebna skupina. Izdelal sem tudi splošna načela delovanja internetnega planiranja, ki jih lahko predebatiramo v nadaljnjih postih, a najprej me zanima, če je za takšen projekt sploh kaj interesa.
Se pravi za projekt formacije stranke:

-ki bi prvič nastopila na volitvah 2008
-ki bi se zavzemala za enakost
-in ki bi delovala preko Interneta (zato bi morala biti volilna obljuba zastonj Internet za vse-to pa je še kar izvedljivo dokler nam ne privatizirajo prav vsega)

Formalno pa rabiš za ustanovitev stranke najmanj 200 ljudi.

No, malo pokomentirajte pa se bom potem še razpisal.
Zaenkrat lep pozdrav  
P.S.: Pa hvala tistim ki so zdržal do konca posta

Če silite v parlament (na volitvah 2008 8) ), dejansko dokazujete, da bi radi postali tisto, kar so že tisti, ki so že v parlamentu.

Enakost, mir, skupno dobro in podobne parole nimajo v svojih programih samo levičarji, ampak tudi tisti, ki se imajo za sredino, pa desničarji, pa še kakšni bolj eksotični.

Kaj se pa konkretno v praksi iz papirnatih parol prav rado izcimi, pa itak že vemo.

Tukaj je najbolj nevarna ravno "preveč nestrpna deklarativnost", ko se poskuša napisane vrednote doseči čimhitreje in po nekakšnih bližnjicah. Usmeritve so prav gotovo potrebne, vendar, ko postane njihovo uresničevanje prehitro ali celo deklarativno, smo kaj kmalu soočeni z nasiljem (ki je običajno kar velikih razmer).

Internet in druge sodobne komunikacijske tehnologije že vlečejo svoj zgodovinski voz in to celo zelo dobro in tako že opravljajo svojo "z usodo jim zapisano" nalogo, tako da tukaj ne vidim neke prav velike potrebe, da bi si k temu morale pritakniti svoj lonček zaslug še kakšne, sicer že imenovane in malce preživete leve ali zelene ali rdeče ali ne vem kakšne še stranke s svojim zmagoslavnim vkorakanjem v parlament, ki bo v taki obliki, kot je sedaj, itak prej kot slej pristal v ropotarnici zgodovine.

Nehierarhičnost družbe je dejansko utopija (da ne rečem zabloda in mlatenje prazne slame), ki se, kako ironično, ravno v tistih družbah, ki tako nehierarhično enakost najbolj propagirajo, hierarhičnost najbolj razbohoti, celo preko vsake (razumne) mere.


Nekje sem že omenil, da v vsaki samoorganizirajoči mreži nujno prihaja do pojavljanja takoimenovanih hubov
(vozlišč z mnogo več povezavami, kot jih imajo druga vozlišča)
In ker je družba ne samo ena mreža, ampak kar splet neštetih mrež, v njej nujno prihaja tudi do različnih oblik hierarhije.

Gre preprosto za učinkovitost razdeljevanja vlog. Tako bo naprimer v zdravstvu imel zdravnik vedno več pristojnosti odločanja o zdravljenju pacienta (in več stikov s pacienti) kot naprimer strežnica ali policaj, policaj bo imel pa vedno  večje pristojnosti glede vzdrževanju reda in miru (in tudi več stikov s prestopniki), kot naprimer zdravnik.
Glede zdravljenja je torej zdravnik neizogibno višje v hierarhiji od policaja, glede vzdrževanja "splošnega reda in miru" pa je višje v hierarhiji od zdravnika policaj.

Joj, joj, joj. Ne me razumet v absolutnih kategorijah. Ne razmišljat tako bipolarno, ampak v zveznih linijah. Sm mislu, da je to jasno.

No bom drugače napisal. Prizadevam si za manj hierarhično družbo, družbo v kateri bo ekonomska politika in politika nasploh deprivatizirana (danes v rokah kapitalistov in strankarskih liderjev). Morda je bolje govoriti o enakosti možnosti, ki je danes ni. Saj tudi razlike v plači so na mestu, toda naj se o tem sporazume družba kot celota in ne preko kaotičnega tržnega mehanizma.

Jasno je tudi, da živimo v specializirani družbi, kjer se poklici med seboj razlikujejo, a politika in ekonomija je področje, ki se tiče nas vseh enako, zato bi morali imeti tudi enak vpliv.

[quote]Bardo_Thodol wrote on 01.01.1970 at 01:00:08:


No ne vem če se lahko reče 4 letom za ustanavljanje stranke hitenje. Če se ustanavljanje izkaže za tako kompleksno nalogo, lahko zaradi mene traja tudi dlje.

To kar pa dejanjsko dokazujem, pa lahko pokaže samo čas. Spet je tu bipolarna logika. Če si v parlamentu si nujno slab. Ne vem iz kje takšno diktatura nujnosti. Saj so tudi včasih mislili, da človek ne more leteti pa poglej ga zdaj.

Kako misliš (Bardo_Thodol ), da pride do sprememb, da se zadeve spelje na "smetišče zgodovine". Kaj pride čarobna vila, pomiga s palčko in tipi topi je vse OK. Brez miganja osebkov ne gre. Če vidiš, da lahko nekaj narediš, zakaj ne bi - saj se samoorganiziraš.

Mi je popolnoma jasen strah, da si umažeš svojo čisto dušo s tem ko vstopiš v politiko. Tako pač je. Teorija je eno praksa pa drugo, ampak samo s teoretiziranjem se ne pride nikamor. Če politiki nimajo razloga, da bi se spremenili, se tudi ne bodo.

Sej lahko, da se ti ne bi lotil takšnega projekta, ampak jaz bi se in morda tudi kdo drug. Me zanima kaj si misli  množica antiglobalistov in 50% apatičnih volilcev.

Ne bi bil rad lider takšne stranke, ampak bi rad sodeloval v takšni stranki. Stranka bi se morala razlikovati od ostalih, a bi bila samo tako dobra kot so njeni člani. Od članov bi se pričakovalo(ker je to nehierarhična stranka) da nastopijo in odpustijo tistega, ki si poskuša prilastiti več pravic kot mu pripadajo. Kot sem rekel moč se podeljuje, če pa imamo dovolj visoko demokratično kulturo pa bo pokazal čas.

reply to bp

Ja samo poglej kakšen je bil voditelj po Stalinovi smrti. Pravim, da bi lahko nacizem preživel še nekaj časa, samo liderji bi se stalno pulili za oblast. Hitler je le bil karizmatični vizionar, vsi ostali pa le žalostni priveski.

Ostalo pa je vprašanje v kakšni družbi hočemo živeti- bolj (sedaj) ali manj hierarhični. Kakorkoli pa danes ni opcije, ki bi zagovarjala drugače. No pa recimo (pogojno), da je bilo to kar je bilo v preteklosti samoupravni socializem. Vsekakor je bil samoupravni samo po formi in ne po vsebini. Partija ni hotela deliti oblasti, prebivalci pa je tudi niso hoteli. Ne prav samoupravno, a ne.

Pa ne vem zakaj se ljudje ne morejo ločiti s preteklostjo. Če bo lažje lahko sistem kličemo kakorkoli drugače. Gre se samo za to, da ni ekonomskih posrednikov, ki jemljejo ekstra profit- kapitalistov ( če se temu potem v najširšem smislu reče socializem prav).  Pravega komunizma ni nikoli bilo in ga tudi ne bo, ker je nemogoč. Saj veš oni rek da Marx ni bil nikoli marksist. Po mojem mnenju, ker ni vedel kako priti do boljše družbe( ni napotkov npr.), se je lotil kritike obstoječega- Das Kapital npr..

Demokratični ""socializem"" se mora šele razviti. Jaz pravim, da so tehnološki problemi rešeni, vprašanje pa je družbeno zanimanje. Osebno bi rad volil takšno politično opcijo a je ni. Kaj je potem narobe s tem, da se jo naredi.

Glavne izboljšave pa so ravno v tem, da imamo danes možnosti za neposredno demokracijo in planski sistem po meri ljudi- torej z izobiljem kapitalističnega sistema. Pravim, da v preteklosti tehnološko pravi socializem ni bil mogoč. Po moje, če vprašamo ekonomiste, ali bi lahko delovalo eno globalno monopolistično podjetje, bi rekel da ja (dvomim da je problem tehnični). Če lahko deluje to podjetje potem lahko deluje tudi podjetje država(e). Sploh pa če si opazil je danes moderno govoriti o družbah konsenza, kjer si vsi socialni partnerji prizadevajo za eno smer. Zametki "socializma" morda?

[quote]Bardo_Thodol wrote on 01.01.1970 at 01:00:08:


Ja ja. Sam pojdi se eno fazo naprej pa bos videl. Kako prides na oblast? Tako da so vsi ostali tiho. Prideš z njihovo privolitvijo oziroma tišino. Dokler ne deluješ proti, deluješ za. Valda poznaš NIMBY sindrom. To je ravno to, da telo zastaviš za idejo. Sam pr NIMBYju so stvari dost konkretne k ti hočejo npr. jedrske odpadke zraven tvoje zelenice dt, samo v politiki je isto, toda manj očitno.

Sploh pa to kar je danes ni politika ampak politikantstvo v katerem vladajo mnenja strankarskih liderjev.
Zato pravim, da bi naredili gibanje (če ti pojem stranka ne ustreza), ki bi prakticiralo državljansko demokracijo in služilo kot katalizator sprememb (to narediš čim prideš v javni prostor). Samo če se greš gibanje, daješ vtis da nimaš resne alternative, ker ne tekmuješ v areni alternativnih političnih opcij.

Vidim tudi da si dosti padel v potrošniško logiko 8). Ko kaj pride mimo, da ti je všeč boš vzel in to je to. Kaj pa da bi sam kaj naredil in stopil v politiko? Vidim, da imaš ideje in med nama se odvija politika ravno sedaj. Skratka neko zanimanje za politiko le imaš, ker drugače ne bi sodeloval v forumu. Dokler ljudje ne bodo imeli zanimanja za politiko bodo stvari takšne kot so.

Point je v tem, da vsak pove, kakšna bi bila njegova idealna družba prihodnosti (po mojem npr. bi morala biti bolj enakopravna- zato sem dal to kot točko), nato da se najde konsenz in se izgradi prehodne korake do te točke. Zgolj to. No sej lahko začnemo. Povej kakšna je tvoja vizija prihodnosti in kako bi delal stvari? Ne govori kaj ne bi ampak kaj BI

reply to Bardo_Thodol

Gre se za to, da je politka za vse in ne v rokah omejene peščice, ker se v politiki odloča o skupinskih zadevah- ureja odnose. Ne proizvaja materianih dobrin, ampak vzpostavlja konsenz. Diktatura enega ni politika v demokratičnem smislu, reprezentativna demokracija pa komaj.

Evo zakaj sem predlagal takšno stranko. Pojdi v katerokoli stranko danes pa boš videl kdo ima največjo besedo. Kako lahko potem sploh enakopravno izraziš svoje mišljenje. Kje je tudi kakšna stranka levice? Kot da ne bi imeli sredstev, da se reformira?

Očitno rabiš bolj pragmatične napotke, da bi te zadeva sploh zanimala. Toda pazi vizija je zelo pomembna, da veš kam bi rad prišel- je tvoj cilj. Posamezni koraki do tja se izgradijo postopoma.

A vidiš politično vizijo danes? Je ni, zato pa se ustanavljajo številni forumi. Prej je bilo tako: mi gremo v EU pa NATO potem pa kaj eeeehhhh? ja bomo pa sledili zgledu "modernih" držav Nima nekega smisla, da bi sam napisal celoten program, če ga potem ljudje ne bi sprejeli. Rabiš kooperacijo ljudi. Zato bi zadeve zastavil čim širše torej stranka, ki bi si prizadevala za enakost. Za konkretne korake pa bodo 4 leta dovolj.

Kar se pa odnosa preteklosti/sedanjosti tiče pa prvič nimaš dokaza da mam probleme sedanjostjo. Drugič pa tisti, ki živijo samo v sedanjosti  nimajo kontrole nad tem kam pridejo.

Tisto s prodajalci mi malce ni jasno, ker si falil. Prodajalci majo ready-made proizvode, tukaj pa se gre za udeleženost v samem proizvodnjem procesu.

No sama pa da sedaj ne bova prešla na filozofski nivo o vseh možnih posameznikovih potrebah, zaradi katerih je on avtomatično potrošnik. Prej se gre samo za odnos ali čakaš na komot, da nekaj pride mimo ali pomisliš, da sam lahko kaj narediš, da to dosežeš.

Aja pa sej prizadevi si kar najbolj v sedanjosti, da nekam prideš v prihodnosti. Sej v stranki ne bi megle prodajal, ampak propagiral konkretne alternative.  Pa tudi ne poskušam vzpodbudit zanimanja pri tistih, ki ga sploh nimajo ampak pri tistih, ki so podobnega mišljenja in hočejo kaj naredit.

Še vprašanje, če ni preveč osebno. Na katero vizijo prihodnosti si pa naročen, oziroma jo voliš? Pa tudi zakaj bereš topic Kako spraviti Slovenijo na pravo pot, če tako močno živiš v sedanjosti.

No pa brez zamere

Že že, samo politika je drugačna od ostalih poklicev, ker se tiče nas vseh. Politika gradi pravila igre, ki jim moramo nato vsi slediti. Moti pa me to, da so kanali za vplivanje zelo zaprti- oziroma ne dovolj demokratični. Menim pa da bi morali politiko kot profesijo ukiniti, tako da imamo lahko vsi besedo in enak vpliv. Tako kot sem rekel cilj bi bil neposredno demokracijo prenesti na celotno družbo in stranko ukiniti. Neposredna demokracija pa tudi veliko lažje funkcionira v internetnem planiranju, kjer ni miljona gospodarskih subjektov, ki si zase poskuša izboriti priviligirano pozicijo. Tako ali tako je  največji biznis v parlamentu spisati proračun. Sistem- plačamo vsi profitira jih nekaj.

Menim, da na današnji politični sceni odločaš samo med slabim in slabšim. Na eni strani imaš koalicijo, ki dosledno in vztrajno sesuva državo s svojo neoliberalno utopijo. Na drugi strani pa opozicijo, ki (logično) nedosledno s politikantstvom najnižjega kova poskuša prevzeti njihovo pozicijo. Samo opozicijo čisto razumem saj ne more nuditi nič novega in ji kaj drugačnega tudi ne preostane. Se strinjam z mnenji nekaterih akademikov, da se je demokracija samo sebe ukinila- 30 strank, nobene alternative.