t wrote on 20.08.2004 at 12:47:49:


Dejva rajš tko: sprejemanje je učenje sprejetja. Zavračanje je učenje zavrnitve. Zame sta strpnost in toleranca  učenje zavrnitve, sočutje pa je npr. učenje sprejetja, pri čemer sprejemnje v vrednostnostnem smislu ni nč višje od zavračanja. Sta res samo hrbtni plati drug drugega, tko kot npr.  rast in minevanje v cikličnem menjavnaju.  

titud wrote on 20.08.2004 at 12:57:09:

Zame, kot obiskovalca, je s sprejemanjem na forumu čisto enostavno.

Verjamem pa, da ni enako enostavno za gostitelje, oziroma za administratorje.
Če bi bil jaz odgovoren za forum, bi bil v podobni vlogi, kot sem jo omenil, kaj bi storil z vsiljivci doma, kjer sem jaz gostitelj in verjetno bi reagiral povsem drugače, kot reagiram zdaj, ko sem obiskovalec.
Kot prvo, najverjetneje sploh ne bi dopuščal objavljanja postov neprijavljenim gostom.

S tem ne bi kršil načel "open sourca" o čemer sem tule že večkrat bral. "Open source" namreč pomeni nekaj povsem drugega - da je izvorna koda programov javno objavljena.

N. wrote on 20.08.2004 at 13:15:20:


Seveda je sprejemanje, saj ne odklanjam, le brati preprosto ne utegnem vsega, kar zame ni zanimivo.

Kaj je zame zanimivo pa lahko ocenim dokaj hitro, že ko preletim prvih nekaj odstavkov (takole od daleč). Sicer pa mi vsega tudi ni treba brati, ker posamezne avtorje že toliko poznam, da že vem, kakšne teme lahko od koga pričakujem in ali se mi splača še malce bolj pokukati v vsebino in ugotoviti, če je vredna moje nadaljnje pozornosti.

Bardo, tale  forum ma mal večjo ambicijo, kot da gostitelji (adminstratorji) vabijo/sprejemaja tiste, ki jim pašejo se jim podrejajo, ter zavračajo  ali ignorirajo tisite, ki jim ne pašejo ali  se jim ne podrejajo. Če majo admintatorji sploh kakšno vlogo,  pol majo to, da gradijo tak okolje, v katerem je mogoče  tako podobne kot  različne ali clo nasprotna prepričanja in izkušnje šerat na  način, da to  okolje ohranja in razvija   čim večjo pestrost, ne da bi mu   zarad nje   grozila anarhija, kaos in   sesustje. Pestrosti ni mogoče omogočat  z restrikcijami  in pravili, zato nas odprtost vse skupaj že sama po seb 'sili' v sprejemanje tud takih, ki nas zavračajo in v  medsebojno sprejemanje takih, ki se  zavračajo med sabo. Jest nism še v nobenm drugem primerljevem javnem okolju zasledu tolikšne ideloške, verske, svetovnovnonazorske, starostne, statsune...in druge pestrosti, ki  se je sposobna med sabo skomunicirat ne samo na vljudnsotno površinski ampak tud globinski, čustveno anagžirani, strokovno podkrepljeni ali zgolj  iskreno naivni ravni,  kot jo je mogoče zasledit  tle gor...    

titud wrote on 20.08.2004 at 13:55:49:

Namen foruma je izmenjava mnenj, izkušenj, znanja, če hočeš.

Vloga administratotrjev je v administriranju, se pravi, da tehnično omogočajo, da debate lahko gladko potekajo.
Če ta osnovni namen po njihovem mnenju, kaj zmoti, imajo seveda vsa sredtva in možnosti, da tudi sami posežejo vmes.

Kako bodo to naredili, je pa njihova stvar, v katero se ne vmešavam. Tudi administratorje sprejemam take, kot so. Če mi kdaj nič več ne bo všeč, se imam še vedno kadarkoli možnost umakniti.

titud wrote on 20.08.2004 at 14:15:26:

Tega pa  nekako ne morem "prebaviti".

Sprejemamo tisto, za kar imamo možnost izbire in ravno v tem je čar sprejemanja.

Zato mi (svoje) smrti tudi ni treba sprejemati, ker bo kar sama prišla, ne glede na mojo izbiro ... sprejemati je treba življenje, ker v tem imamo možnost izbiranja.


Opažam, da se tu mešata dva različna pojma, sprejemanje in sprijaznjenje.

titud wrote on 20.08.2004 at 14:44:15:




Recimo, da se z lahkoto sprijaznim s tem, da živim v Sloveniji pa čeprav vem, da to ni neizogibno ali nujno.  

t wrote on 20.08.2004 at 14:49:48:


.... ne bi pa se mogel sprijaznit, če bi vedu, da je to neizogibno ali nujno?