Kolikšen je kapital v pasivi bilance podjetja Dežava Republika Slovenija in čigav je?
Hvala za odgovor!

SIMULIRANA BILANCA STANJA ( milijarde sit )

AKTIVA

A. Direktne naložbe 3000
B. Posredne naložbe 1000
C. Terjatve x

PASIVA

A. Kapital 1000
B. Dolgoročni krediti 3000
C. Kratkoročni krediti x

Direktne naložbe so v deležih podjetij in ustanov.
Posredne naložbe so naložbe v deleže podjetij preko lastnikov certifikatov.
Terjatve so dani krediti.
Kapital je neprenosljiva lastnina državljanov, ki bo razdeljena na neprenosljive delnice vsem državljanom.
Dolgoročni krediti so dolgoročne obveznosti države.
Kratkoročni krediti so kratkoročne obveznosti države.


Tako bilanco stanja pričakujejo državljani.

Pa ti povej, kakšna je bilanca.

Praviš  
S temi novimi lastniki in oblastniki je edini križ v tem, da mislijo, da so z monopoli koncentracijo certifikatov pridobili 25% bivše družbene lastnine, za kolikor je bilo izdanih brezplačnih certifikatov, brezplačno v dar. Nihče jim pa seveda tudi ni povedal, da so postali le pooblaščeni upravljalci tega kapitala, ki je neprenosljiva skupna lastnina vseh državljanov.
Od tod objektivno izvira tudi 25% stopnja davka na dobiček podjetij in ti novi lastniki-oblastniki si ga iz nevednosti kar lastijo, namesto, da bi bili pridni in ga lepo vsak mesec nakazovali vsakemu državljanu kot dividendo na njegov neprenosljivi kapital v skupni lastnini vseh državljanov.
Toda, povedati jim je pa to le potreba, da ne bo zamer in jadikovanj pozneje, da so s tem, ko so postali upravljalci tega kapitala, dobili le dobro plačano delovno mesto pri delodajalcu, civilni družbi vseh državljanov, ne pa tudi kapitala samega.
Tudi za začetek monopoli igre jim je civilna družba preko bank le posodila denar, saj svojega na začetku tako ali tako ni nihče imel.
Igra je bila le naravna selekcija, ki je imela za cilj priti do najsposobnejših menedžerjev in v tem je bila še kar uspešna. Nekaj res dobrih direktorjev se je prebilo na vrh in sčasoma jih bo, hvala bogu, še več.
Toda, direktor je direktor, lastnik pa lastnik, da ne bo pomote.
Saj veš, čisti računi, dobri prijatelji.

Glej ga, servus  

Pri DD ne gre za to, ali jo bo narod razumel ali ne, kajti preden ne začne delovati, si le redki znajo teoretično predstavljati vse njene pozitivne učinke.
Zato je potrebno storiti vse, da jo ravno oblast osvoji kot idealen instrument za makroekonomsko regulacijo produkcijskih in s tem tudi političnih procesov.
Skozi številne diskusije na raznih forumih, od katerih je NSi-jev najboljši, prihaja vsaj v javnost in morda se bo ogrel celo kak novinar, da jo plasira v medije.
Najprimernejša bi pa bila seveda razprava pri Drnovšku, ki je naravnost idealen naslov, da bi dal Zakon o DD v proceduro takoj po volitvah, se pa bojim, da bo nova vlada tako krhka, da ne bo sposobna sprejeti ničesar bistvenega.
Lahko se zgodi, da bi celo Ropu padlo na pamet, da je DD idealen predvolilni adut, če ga plasira vlada v proceduro še pred volitvami.
Lahko se tudi zgodi, da ta adut potegne opozicija v interpelaciji proti vladi v septembru za pridobivanje volilnih glasov.
Lahko se zgodi, da bo v njej našla civilna iniciativa z Manco Košir svoj najboljši program.
Pa F21 in Zbor za Republiko.
Lahko se pa tudi nič ne zgodi in bo meni ostala na voljo za predsedniške volitve  

Seveda ne, ravno sindikat in radnička klasa sta v desetih letih s podpisovanjem ali z izsiljevanjem kolektivnih pogodb razpone v plačah privedla do absurda in pahnila v revščino dobršen del svojih članov, podjetjem pa zdesetkala dobiček tudi zaradi nedopuščanja racionalnega zaposlovanja.
Na potezi smo državljani, civilna družba, ki moramo uokviriti tako delodajalce kot delojemalce, da nihče od njih ne bo pobiral nezasluženega denarja in spravljal naše skupno podjetje, državo, na kant

Najbolj  očitno dejstvo je, da  sindikat preko delavske delnice (DeD) skuša delavca  z žegnom države zgužvat h koritu mimo državljanov.

Tist delavec, ki s svojo plačo vzdružje pet ljudi, bo v kapitalu udeležen dost slabš kot tist, ki s plačo skrbi samo za svojo rit ob dejstvu , da bo ta s svojo udeležbo pri dobičku dejansko odžrl državi dnar,  s katerim naj bi ta skrbela za solidranost. Vse vse to v  imenu večje produktivnosti...      

Če se delo in kapital zdilata okrog istga   interesa, zmerom nardita to na račun tretjega. Tak korporativizem se je v industrijskem obdobju imenoval enkrat fašizm/nacizm in je izključeval druge nacije/rase/etnije, drugič   komunizm/socializm in je z razlastivijo izključil vskogar, kdor ni bil zanjga, v postidstrijski dobi bo pa to kot vse kaže tko al tko naredu odvečnega 2/3 ali pa clo 3/4 folka pa če bodo/bomo  to hotl al pa ne.