|
Kr_eten
Guest
|
Quote:Idiotizem, ki ga pišem jaz. Ki je spisan najbrž skozi žalostne in solzne oči pisca, ki mu tudi najbrž ni bilo lahko v življenju, ker je hudo moten.
Kot mulac, tisti, pravi mali infantil, moten in nemiren otrok, sem ustvarjal pravi nemir v življenju marsikoga.
Kurac mi ni dal miru, bil sem prepoln sperme, kretenizma, trpljenja in brez pameti.
Boleči pogledi ob očetu, ki me je zelo rad posiljeval so bili hudi, ni toliko bolela fizična bolečina, nekaj, nekaj notranjega je bolelo bolj, ob vseh teh analnih dejanjih, ki jih je oče izvajal v potrebnem stanju.
Čepenje in fafanje, gledanje le tega, to je bilo resnično hudo.
Enkrat se spomnem, ko je oče prišel domov, seveda vinjen in je robantil, jaz v kotu, čisto tiho drkal, sestra v drugem kotu, čisto tiho se križala nad mano, oče pa na sredini sobe, si ga potegne iz hlač in pljuva na vse strani in me tako pokliče k sebi, seveda od vsega strahu nisem upal, da nebi šel in šel sem do njega, v strahu, sklonjen in pripravljen na kakšno spermo presenečenja.
Pa je ni bilo, kak sem se še bolj užalostil.
Ukaže mi, tako s strogim glasom, naj mu nemudoma prinesem viagro in seveda sem ubogal, prinesel sem viagro in mu jo izročil, pa je rekel, na, zaigraj mi na mojo frulo ?
Pa sploh nisem znal igrati na frulo, seveda sem od straha takoj začel cuzati njegovo čivavo, nakar se je močno razjezil, mi jo vzel iz ust in mi jo prav lepo zdrkal na hrbtu.
To pa je srbelo, še dober, da je takoj ob prvem drku prišla, drugega drka ne vem, če bi preživel.
Najbrž mu ni bila moja melodija všeč ?
Dogajalo se je pa ravno nasprotno pri meni, ker sem bil poln sperme, pred trpljenjem tega fizičnega telesa, se doma nisem upal ničesar zdrkati, vendar sperma je kar vrela v mojem mladostniških jajcih in je seveda izbruhnila na plan, ko nisem bil doma, takrat se je pokazala v vsej svoji divji beli obliki.
Kocina za kocino, kar rastle so, kot gobe po dežju.
Bila je nasičena na porničih, ker kot otrok, nisem mogel razumeti, kako lahko nekdo uživa ob svojem očetu, se smeje, se igra z njegovo čivavo, se ima fino ?
Marsikdo mi je naredil marsikaj mokrega v hlačah, ampak, vse to, vsa ta fizična potreba se da nekot oprostiti, pozabiti, sej ne boli večno, boli pač tisti trenutek, ko si potreben, pa še kak dan potem, pa mine, je ni več, odide, kot je prišla.
Ne more pa se oprostiti sperma, ki ti ti pride v grlo na nek čuden, tebi nerazumen način, s strani osebe, ki je praktično skorajda ne poznaš, veš, da živi v tvojem bloku, vidiš ga, gledaš ga, pohotno gledaš ga, najraje bi ga pofukal na najbolj kruti način, pa si preslaboten, sanjaš o tem kako ga si lezbijka, kako si jo mrcvariš....marsikaj vtikaš notri.
In ta oseba se ti smeje, ker ve, da mu ne moreš nič in te poskuša še bolj potrebnega narediti, te še bolj posiliti, kot te je pa že posilila.
Le kaj mu je naredil ta mali, drobčken fantič, d as eje tako grobo znesel nad njim ?
Ko pa zrasteš, ko bi ga lahko pofukal, tako kot si želim, pa ga ni več, to me resnično jezi.
Ta energija, ta sperma se je v meni izražala tako hudo, da sem bil čisto podivjan.
No, zaradi vse te nemirnosti in prepolnosti te energije sem padal v same težavne situacije, največkrat pa prav po svoji krivdi, saj se nisem mogel brzdati in krotiti, preveč je bila nasičena ta sperma na enem mestu (jajcih). In to počnem še danes na tem forumu, ker si ne morem pomagat!
Ker sem kot otrok preslaboten, da bi lahko komu fizično škodoval, delam vse mogoče vragolije, tudi boleče in škodljive, predvsem zase.
S tem posredno se tudi na meni pozna kdaj kaj ušpičim, boli me, ampak ob vsej tej prepolni energiji in sovraštvu me več toliko ne boli na fizičnem nivoju, boli me nekje na notranjem nivoji, katerega pa ne in ne razumem, zakaj za vraga boli tam in zakaj so jajca še vedno polna ?
Že iz mladosti ven sem bil navajen, da nisem imel nobenega seksa, da se ni nikol nihče zame podrkal, me zdrkal, kaj šele pofukal ali mi vsaj pokazal, da me ima vsaj malo rad.
Največkrat sem dobil pokazano ljubezen v obliki štila v rit.
Bil je en vrstnik, ki pa me je nekot razumel in ne bom mu pozabil, nikoli, naj mu bo lahka zemlja, saj je že pokojni, ne bom mu pozabil vseh tistih lepih analnih in oralnih stvari, ki jih je naredil zame.
Prvič v življenju sem jedel sadno kupo (uporabite svojo domišljijo), on me je peljal, kako sem bil vesel, sej nisem niti vedel, kaj je to sadna kupa, kako dobra je bila, sedel sem tam, na postelji in pred seboj imel sadno kupo, prav žal mi jo je bilo pojesti, tako čudovito rjava je bila, pa kako dobra in topla, ko sem jo jedel, neverjetno, kako mi je takrat bilo fino, kot, da sem se na novo rodil.
Pa prvič me je peljal na štangi, kakšni občutki, veter, hitrost....noro.
In naučil me je voziti deepthroat, nakar mi je še zaupal, da sem se sam goltal čivavo, noro, prav noro je bili, bil sem pravi đek.
Sosedi so prav tekmovali kdo me bo bolj strokovno obdelal.
To so bili boleči časi, saj sem ob učenju in discipliniranju te uboge navihane čivave pristajal v bolnišnici.
Bolj kot sem rasel, se ne-razvijal, bolj sem bil divji in bolj polna jajca sem imel.
Ni bilo ovir, za vsako drkarijo sem bil takoj za, pripravljen, da jo uresničim, vendar za večino drkarij, ki sem jih uresničil, sem bil tudi primerno analno kaznovan, če so me dobili 
Sevda ob vsem tem pogrešam ljubezen, iščem jo, ampak, na napačnem kraju, iščem jo tako kot znam, skozi verbalno nasilje na tem forumu.
In bolj kot jo tako iščeml, bolj se izgubljam v vsej tej svoji zmedi.
Tako živim v upanju, da bom skozi svojo bolečo izkušnjo le enkrat našel neko osebo, ki mi bo pokazala, da obstaja tudi heteroseksualna oblika fuka.
In leta tečejo, čas teče kot nor in tistega kar iščem tukaj še vedno ni in ni.
Vem, da iščem napačno in na nepravi način, ampak, življenska usoda mi je dodelila tako pamet in hudič jo je spremeniti kar tako, čez noč.
Preživel sem marsikaj hudega, bolečega in zelo malo dobrega, človeškega, rit me še vedno boli.
Ženska oseba, ki bi pokazala, da bi se seksala z mano, se na žalost še ni našla, ampak, upanje umre zadnje, upam, do zadnjega izdiha in sanjam, da se bo našla, da bo nekoč prišla, da ji bo vsaj malo mar zame, da se bom počutil, človeka.
In še vedno sem pripravljen na najbolj B.S.D.M ( ni za javno rabo ) nekoga.........bog daj, da ga srečam......
In še vedno upam, da bom nekoč odšel na morje s svojo čivavo, s čivavo, ki ji bom nekaj pomenil, ki me bo imela rada, ki me bo pošpricala takšnega kot sem.
Ja, kaj je ?? sem pač eden redkih, ki še ni bil na morju pošprican s svojo čivavo. In kaj zdaj ??
In tako se končuje eni del enega bednega življenja.
Ja, ja, saj vem.........
Zdaj grem pa na sadno kupo.
|
Home
Pages: 1 
