múčen -čna -o prid., múčnejši (ú ū)

1. ki zaradi neprimernosti povzroča veliko zadrego, napetost: pretrgati mučen molk; prepir je bil za nevtralnega opazovalca zelo mučen / zaiti v mučen položaj; sam ni vedel, kako bi rešil to mučno zadevo / odgovor je napravil mučen vtis zelo neprijeten  

2. ki povzroča veliko neugodje, trpljenje: mučni spomini; vztrajal je v mučni legi, da bi vse videl; zaradi slabotnosti ne bi prenesla mučnega izpraševanja / v osmrtnicah po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče / življenje je občutil kot mučno breme hudo, težko // poln težav, trpljenja: pripravljal mu je mučne dneve; mučno življenje

3. ki zahteva dosti napora, truda, potrpljenja: začel se je najbolj mučen del poti; od mučnega gledanja so se mu oči solzile; mučno ponavljanje; dolgo, mučno reševanje múčno 1. prislov od mučen:  mučno ponavljati; čas se je mučno vlekel 2. ekspr., v povedni rabi izraža neprijetnost česa: mučno je bilo gledati, kako vse propada; mučno je govoriti o teh stvareh // s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: mučno mu je bilo, ko so ga vsi gledali in izpraševali
-------------------------

Imam tu pa tam kak spomin, ob katerem me kar zvije v želodcu in ga nikak ne morem predelat in tu in tam se mi zgodi kaka situacija, za katero lahko rečem, da je mučna in ki včasih preide v kak mučen spomin, če je hitro ne ozavestim.

A se je že kdo ukvarjal s tem, kaj vsebuje vse ta občutek in kako ga reševat? Se mi zdi, da gre za razdvojenost med podobo, ki bi jo na vsak način rada ohranila o sebi in dejstvi, ki jo zanikajo. Se pojavi občutek kot opozorilo na situacijo, v kateri zanikam to, kar je, kar sem?

"ki zaradi neprimernosti povzroča veliko zadrego, napetost:"

???

Se mi zdi, da bi tole tukaj tudi našlo svoje mesto v smislu življenje kot sex v barvah kot jih je lola opisala:

lola wrote on 19.07.2004 at 11:11:29:

Quote:

Po moje ozaveščanje že vključuje sprejemanje, drugače tak najbrž ne gre. Samo za nazaj, recimo, meni nič kaj dosti ne pomaga sprejemat, da sem lahko tud taka pa taka (sposobna se zlagat, ...), ker se situacija nič kaj ne spremeni. Zato bi rada razumela, kak vzvod sploh je ta občutek mučnosti in v kakšnih okoliščinah se pojavlja.

Quote:

zanimivo za razmislit

Quote:

asovsko

soncnica wrote on 19.07.2004 at 11:58:39:

ala ti vera, da ti rata tolko na široko vse spucat iz sebe


A bi lahko izhajala mučnost iz besede mučenje? al pa učenje? učenje skoz muke?

Se mi je ustavilo ono o neprimernosti, ki povzroči veliko zadrego... recimo, če te dobijo ko opravljaš, al pa kej tacga to je mučna situacija, ki te ujame pri neprimernem dejanju. Sam na kaj se pa neprimernost nanaša? na neke družbeno-moralne-primerne stvari al na osebno moralne?

Ko doma opaziš, da imaš na zobu naliman kos hrane, pa si se celi večer smejal v družbi in ti tega noben ni rekel... to je tud mučno, a ni? te je sram, bi najrajši čas nazaj zavrtil, da se to nikol ne bi zgodilo. Zakaj te je sram?

Nikol ti ni mučno, če nisi v družbi al pa če ni stvar v povezavi z družbo, torej gre za nek kratki stik v socialnih interakcijah.

Lahko ti je mučno tudi, ko opazuješ interakcijo nekoga drugega, če se je nekdo neprimerno odzval na nekaj ali nekoga. Recimo, če nekdo ne sprejme ponujene roke, ki se mu ponuja, te je sram zaradi njega, da se je tak odzval (če se preveč vživljaš v druge ljudi, sej drugač verjetno ne).

Mučno je, če te nekdo zavrne, dostkrat tudi, ko se za nazaj spomniš, kako si ti kdaj koga.

A pride do mučne sitacije zarad nedopuščanja, da bi bli taki kot smo, al pa da nam nekdo drugi ne dopusti, da bi bli v redu taki kot smo, in v situacijah, za katere smo naučeni da so neprimerne, nenaravne, da se v glavnem sploh ne bi smele zgodit. Zakaj se ne bi smele zgodit? Ker bi blo boljše, če jih ne bi blo. (Pa vseeno so.) Zakaj bi blo boljše, da jih ne bi blo? Ker je to neke vrste družbeni tabu, socialna slepa pega? A je to ego kajla egu, da se kaj naučiš? Ima to kaj z dušo veze?

Devi wrote on 19.07.2004 at 16:01:43:


To meni diši po nasilju družbe (skozi svoje norme in pravila) do posameznika.

Quote:


Devi wrote on 19.07.2004 at 16:01:43:

Jaz bi vsekakor rekla, da je res, da sprejemanje vključuje tudi ozaveščanje, ne bi se pa strinjala s tem, da velja tudi obratno - da ozaveščanje torej že vključuje sprejemanje.

Ključ do miru tiči po mojem mnenju v odpuščanju. Ko boš odpustila, tudi spomin ne bo več mučen.

Lilith...odlično

ja...

Ko sem bila stara prib. 12 let sem se zlagala in potunkala prijateljico v "drek".

soncnica wrote on 20.07.2004 at 12:31:34:




Aha, a taka si tudi bila, aha, zdaj te pa imamo  

Pa eno vprašanje : Kako dolgo je pa po temu tunkanju v drek še ta tvoja prijateljica smrdela  ???