Ena zelo dobra, za razmišljanje visokoletečih duhovnih bitij Gape foruma.
Nekdo je našel orlovo jajce in ga položil v gnezdo domače kokoši. Mladi orlič se je izlegel skupaj z zarodom piščancev in skupaj z njimi zrastel. Vse svoje življenje je orel delal to, kar so delali piščanci, prepričan, da je eden izmed njih. Brskal je po zemlji za črvi in žuželkami. Kokodakal je, razprostiral krila in letal le nekaj čevljev nad zemljo. Leta so minila in orel se je zelo postaral. Nekega dne pa je nad seboj zagledal mogočno ptico na jasnem nebu. Graciozno je drsela med zračnimi tokovi in komaj kdaj zamahnila s svojimi mogočnimi zlatimi krili.
Stari orel je gledal vanj s strahospoštovanjem. "Kdo je to?" je vprašal.
"To je orel, kralj ptic," mu je dejal sosed. "On pripada nebu, mi pripadamo zemlji - mi smo kokoši."
Tako je orel živel in umrl kot kokoš, ker je mislil, da to je.
No, tole je zelo poučna zgodba za vas draga visokokakovostna duhovna bitja.
In tukaj gori je dosti kokošk, ki se v resnici ne zavedajo ali pa se nočejo zavedati kaj pravzaprav so.
In te najbolj visokokakovostne in visoko leteče kokoške prepričujejo vse ostale kokoši, ki začnejo gledat navzgor, da so samo, KOKOŠKE.
Lep pozdravček, kokoške