Zgodovina konoplje kot zdravilnega sredstva

Konoplja, botanično imenovana Cannabis, obstaja že tisoče let. Njena uporaba, tako medicinska kot rekreativna, je zabeležena skozi stoletja. Do leta 1937 so jo redno zdravniško predpisovali tudi v ZDA. Navkljub prohibiciji, je konoplja ena od najbolj uporabljanih drog po svetu.

Rastlina Cannabis je bila poznana kot zdravilna rastlina že od starodavnih časov. Na Kitajskem se njena uporaba omenja že v najstarejših zapisih kot sredstvo za blaženje simptomov revmatizma, malarije, zaprtja in "odsotnosti misli". V rimskih časih je bila omenjana v zdravniških zapisih Galcev kot "napitek iz semen", ki je preprečeval bolečine v ušesih, zmanjševal spolno slo in vetrove. Prav tako so ga redno priporočali za učinkovito lajšanje boleččin. Najstarejši fizični dokazi o uporabi konoplje v medicinske namene izvirajo iz Egipta, kjer so v grobnicah našli ostanke mladega dekleta, ki je umrlo ob porodu. Ob ostankih so našli sledove hašiša, ki so ga domnevno uporabljali za zmanjševanje porodnih težav.

Medicinske lastnosti konoplje je leta 1839 v Evropi predstavil irski zdravnik William B. O'Shaugnessy. V Indiji se je naučil njene uporabe in potem doma eksperimentiral ter izdeloval tinkture na osnovi alkohola. Z njimi je zdravil revmatizem, steklino, kolero, tetanus in krče. V viktorijanskih časih je bila konoplja uporabljana predvsem za lajšanje bolečin pri boleči menstruaciji in porodu, astmi, migrenah, živčnih bolečinah in starostni nespečnosti. Njena uporaba se je močno zmanjšala ob koncu 19. stoletja, saj so na trg prišla močnejša in bolj konvencionalna zdravila. Po zmanjšani aktivnosti uporabe v prvi polovici 20. stoletja, predvsem zaradi prohibicije, se je obravnavanje konoplje kot zdravilnega sredstva ponovno okrepilo predvsem zaradi "norih šestdesetih", ko se je izrazito povečalo občasno uživanje.

V zgodnjih sedemdesetih je nekaj mladih, obolelih za rakom, ugotovilo, da jim pokajen joint ublaži nagnjenost k bljuvanju, ki je posledica intenzivne kemoterapije. Klinične študije na harvardski univerzi in drugod so kaj kmalu potrdile lastnosti konoplje kot blažila nagnjenosti k bljuvanju. Medtem so tudi drugi pacienti odkrivali, da jim konoplja olajša težave z glavkomom, kroničnimi bolečinami in mišičnimi krči (posledice poškodb hrbtenice, multiple skleroze).

Sedanje stanje? V ZDA so prebivalci dveh zveznih držav, Arizone in Kalifornije na referendumu leta 1996 izglasovali, da se lahko konoplja uporablja v medicinske namene, ce konvencionalna zdravila ne delujejo. Pacienti s pozitivnim mnenjem zdravnika in pečatom države lahko doma gojijo in pridelujejo konopljo. Seveda izključno zase in kot zdravilno sredstvo.



VIR: Rosenthal E., Mikuriya T.(M.D.), Gieringer D.:"Marijuana Medical Handbook (guide to therapeutic use)" Quick American Archives 3-100 1997

Težka računica.
"računica" pod črto se spreminja.

 jp marihuana je zdravilo! Sihr! Pretiravat ne gre!

lp

bom dodala.

kar se tiče Prozaca lahko mirno dopišem, da je bilo najbolj uspelo zdravilo vrsto let za zdravljenje depresij in depresivnih stanj..

v Ameriki so ga jemali predusem menederji, ki so hoteli biti vedno v etru in so svojo energijo dopolnjevali z njim. pa tudi nekatere ženske, ki so skužile, da se da s pomočjo tega antidepresiva dobr shujšat, ker ti enostavno v glavi pobere željo po apetitu.

prozac je žal zaradi prenekaterih takih zlorab, enostavno bil nedosegljiv za velike množice ljudi, ker ga zdravniki niso več izdajali kar tako na lepe oči.

dandanes pa so fermacijski lobiji taki, da je ravno Prozac zamenjalo vrsto drugačnih antidepresivov, ki imjo krajši rok učinka, nimajo pa tudi toliko abstinenčnih kriz in ne zmanjšujejo telesne teže, ki je pri izrazito depresivnih ljudeh v večini primerov že tako ali tako preniska. ker je različen spekter depresivnih stanj velik, so ravno v kemičnih stubstancah dopolnili Prozac z drugimi kemičnimi antidepresivi.

za zdravljenje tesnobnih stanj in določenih vrst ankioznih stanj in psihoz, pa je je ravno Prozac izkazal kot totalno neučinkovit. zdravljenje depresej se v biti razen v udtenkih ne razlikuje kaj dosti od drugih tesnobnih psihoz, ker je meja med temi duševnimi boleznimi zelo tanka. včasih zdravniki resnično falijo pri odkrivanju diagnosticiranja depresije in jo mnogokrat povežejo ravno s tesnobo, latargijo in akcioznimi stanji, ki so v biti začek stanja depresije.

sam tolko, da te dopolnim.

lp
Angel

09:47:35 [pissmu] v bistvu pomaga pri vsem, in kuki je holistična terapija, bachove kapljice v obliki hostije

09:47:06 [pissmu] trava je kraljica ženskega principa