lola wrote on 14.06.2004 at 11:28:18:



Se strinjam....

Oba pola morata biti prisotna pri človeku...pozitivne in negativne stvari..ker drugače ne prepoznamo svojih čustev...nobena stvar pri človeku ni narobe vse je del osebe....

Pri programiranju procesiranja novega človeka, bi se blo dobro vprašat, kako procesirajo živa bitja sploh.

Ko bitja na neki stopnji evolucije razvijejo nevronski presežek, se vzpostavi duševni potencial, ki omogoča prvo vprašanje o pojavnosti (kaj je svet za mene, za mojo telesnost,  s pomočjo občutenj), da bi na višjih stopnjah sledili še vprašanji (kaj je svet tam zunaj s pomočjo čustvovanj in mišljenj). Nikaršnega čistega spoznanja a priori ni. Je le kontinuiran proces kulturne interpretacije pojavnega sveta na presečišču enkratnih pojavov pred našo duševnostjo in izkustva, shranjenega v napšem spominu.

Ti so  trije temeljni dotoki informacij  vseh više razvitih bitij, tudi človeka. Glede na njih lahko postavimo tri temljena vprašanja, ki si jih bitje v življenju postavlja. Ne gre niti za biološko univerzalne niti za kulturno relativne dimenzije spraševanja, ampak za vsako živalsko vrsto specifične kombinacije vseh ravni pri procesiranju informacij. Specifično za človeka je to, da oblikuje zavestno duševno življenje, genereira relativno avtonomne  endogene dotoke informacij, na katere se  potem odziva.

Tri temljna idealnotipska vprašanja, ki si jih človek neizogibno zastavlja, ko se sooča življenjskim okoljem, so:

- kako se svet odraža v meni  in si odgovarja s tem, kaj mu ugaja in kaj ne (občutenja)
- kaj je v svetu za mene dobro in kaj slabo (čustva)
- kaj je v svetu za mene resnično in kaj ne (mišljenja)

Ker gre za univerzalna vprašanja, ki se pojavljajo v vseh človeških skupnostih, to na najbolj temeljni ravni implicira kulturno sorodnost (neki skupen repertoar občutenj, čustvovanj in mišljenj vseh ljudi), ki pa je v vsaki skupnosti tematizirana  seveda na čisto specifičen, neponovljiv način.

Kognitivno kolo življenja:

                                    +
                                 
                                 dobro
                                     .
             ugajajoče .         |       . resnično
                             \       |       /
                       .      \      |     /     .
                               \     |    /  
                 .              \    |   /           .
                                 \   |  /
       + -    .                  \  | /                 .  - +
                                    \ /
                  .                  /\                 .
                                    /| \    
                     .             / |  \           .
                                  /  |   \
                          .      /   |    \     .
                                /    |     \
                     lažno  .      |      .  odbijajoče
                                     .
                                  slabo  

                                     -

Tako oblikujemo komplesno nezavedno kulturo duševnosti, ki jo sestvaljajo klasifikacije pojavnega sveta na dimenzijah ugodij, vrednot in dejstev. Na ravni vsakdanjega življenja v občutenjih ugodja,  v mišljenju različen oblike znanja, v čustvih pa vrednotenja. V zavestnem ustvarjalnem življenju modernega človeka se je iz občutenj estetskih doživljanj razvila umetnost, iz moralnega vrednotenja etika (norme različnih poklicnih skupin, med njimi kot ena prvih religija duhovščine), iz znanja pa znanost.


Evo,  tolk o lastnostih,  ki determinija modernega človeka, ki  jih po moje skor da ni mogoče ignorirat pri zavestnem konstuiranju novega/post modernega človeka.  

m wrote on 16.06.2004 at 09:31:21:


gape wrote on 13.06.2004 at 11:20:28:


jest mislim da se iz tega jasno vidi moja namera.

kdor je ni sposoben prepoznat, naj pač dela po svoje.

dobr veš, da bom komentarje pustu, debate bi pa vseen prosu, da se preselijo dol s tega threada (jest jih valjda ne bom selil).

sej zarad druzga ne, kt zarad tega, da se ne bom ubou k bom preštevu glasove in to ...




dejansko, me niti malo ne zanima, v tem trenutku, a to kar si je kdo napletu v glavi iz tega vprašanja deluje ali ne ...



zdej sm še enkrat preletu;
znam pobrisat komentarje tistih uporabnikov, ki niso povedali svojega o lastnostih ... in to čist jasno to ja ... to pa ne ...

bom dodala:

biti v srečo in veselje drugim,
ne pa v žalost in trpljenje.

ceniti samega sebe
in hrati vsaj tako tudi druge.

ljubiti sebe in
ljubiti druge.

z lahkoto oproščati napake drugih in
oprostiti tudi sebi svoje grehe.

razumeti sebe in
razumeti druge.

brezpogojno pomagati drugim in
s tem tudi sebi.

reči oprosti, ko to veš,
da moraš
in sprejeti opravičilo drugih.

ne obsojati drugih,
če jih ne razumeš.

ne kritizirati,
če veš, da to boli.

povedati ljudem, ki jih imaš rad,
da jih imaš rad.

verjeti nemogočim stvaren in
zaupati v drugačnosti.

pomagati otrokom pri odraščanju,
z veliko mero ljubezni in razumevanja.

pomagati bolnim in bogim
brez plačila.

pripadati nekomu in
ostati zvest.

biti to kar si
in ostati tak v svoji enkratnosti.

lp
Angel

niti nisem bral vsega, ampak moje mnenje je tako da mora človek imeti VSE v sebi. Sej ne moreš vedet kaj je dobro, če še nisi izkusil slabega. Več skrajnosti kot premoreš, boljši lahko postaneš. Ravnovesje dubit je hardwork, ker takrat se krešeta obe strani in postane ful zanimivo, je treba pazit da ne padeš ne na eno, ne na drugo stran Si lahko še glavo otolčeš

evo jih

po abecednem redu




DA
čistost
empatija (razumevanje)
hrabrost (naloga volje je energično pokoravati se umu)
hvaležnost
iskrenost
iskrenost
jasnost
ljubezen
ljubeznivost
milina  
mirnost/umirjenost
modrost (naloga umnega človeka je postati moder)
nenavezanost (neposesivnost, live & let live)
notranja uravnovešenost
odkritost
odprtost (ne ozko gledanje, sprejemanje različnosti, drugačnosti, pripravljenost spremeniti in učiti se, četudi se zdi nemogoče)
pogum
ponižnost,
povezanost
pravičnost
predanost
prevzemanje odgovornosti zase, svoje življenje, svoje odločitve
prijaznost
razvijanje sočutja (do živali in vseh drugih bitij in narave)  
resnicoljubnost
resničnost
skrb za telo
smisel za humor
sočutje (najprej do sebe, svoje duše)
spominjanje na Boga, na stik s Seboj
spoštovanje narave
spoštovanje starejših
sprejemanje svoje človeškosti, 'sence' - in rast preko
srčnost
usklajenost misli, besed in dejanj (oz. težnja, usmerjenost)
vedrina
veselje do življenja
vizija
voljnost (da življenje najde pot do tebe, ne ti do njega)
zavedanje (sebe in sveta)
zmernost (poželenje se ukloni napotkuom uma)  
zmožnost prisluhniti sebi
živeti sebe
pozitivna samopodoba





NE
brezobzirnost
dvojnost
dvomi
egoizem
grabežljivost (pohlep)
krivda
lažnjivost
manipulativnost
manjvrednost
maščevanje
navezanost  
nerealne želje in pričakovanja
nestrpnost
ponos
poželjenje
pretiravanje
preveč oziranja na druge, igrati igro da jim ugajaš, ne biti TI
pričakovanja
sklepanje vnaprej
spravljati se na šibkejšega, nemočnega
strah
škodoželjnost
trma
upor
vzvišenost
zaprtost vase
zasvojenost (kakršnakoli)
zloba
želje






številke sm poneke opazu, pa jih nism upoštevu
edin marjanina za strah se mi je zdela jasno izražena


tko da ...

zdej lahko katerikoli lastnosti pridate točko ali dve
eni lastnosti eno točko
in drugi dve

tretje ni

za vsako skupino




lahko da sm se kje kej zmotu

fidbek zaželjen

sprejemam tud predloge za združevanje in tud za nove lastnosti, še neomenjene.
se ne obvezujem niti dodajanja lastnosti, niti združevanja več lastnosti v eno ... če mi bo predlog pak ušeč ... ga bom upoštevu ...

drgač pa ... od zdej naprej štejejo točkice
dva krat po dve in dva krat po eno ...

mas + in -  kvalitete fizicnega in subtilnega materialnega telesa in mas + in - kvalitete spiritualnega telesa. ce se hocmo preprogramirat tko da bomo cist odstranl trpljenje in dobil zadovoljstvo (vecno) pol mormo preprogramirat pravega-sebe (spiritualno telo).

za preprogramiranje spiritualnega telesa mormo sprejet spiritualni proces od spiritualno vescih "uciteljev". seveda pa se lahko ukvarjamo tud z drugimi praksami, ampak ponavad le dokler iz lastnih izkusenj ne spoznamo njihovo neucinkovitost glede doseganja in izpolnjevanja nase vecne in neunicljive zelje po sreci in ljubezni.

Hari bol.

Gru Gru wrote on 01.07.2004 at 09:41:26:

veliko so ze, sam problem je ker ne sledim tok striktno kot bi mogu in kot bi lahko, pa je zarad tega moja realizacija bolj sibka.

Quote:

jaz sem mnenja, da nisem sam sebi najboljsi ucitelj.

mi mamo moznost pridt v stik z ucitelji, ki ti pomagajo priti do minljivih (torej neizpolnjujocih zadovoljstev) in tistih ki ti pomagajo pridt do vecnih, izpolnjujocih zadovoljstev. odlocitev komu bomo sledil je nasa. pri tem nam pomaga nasa iskrenost in prejsne slabe in dobre izkusnje.

drgac pa tud ce opustimo vse "externe" slabe ucitelje in se odlocmo bit neodvisni, je se vedno nas neskontroliran um tisti, ki nas pelje v koncni fazi v pogubo. dobr je postat iskren in se predat pravemu, vecnemu ucitelju, Bogu, Sri Krishni in njegovemu predstavniku, ki nam ga milostno poslje.

Quote:

dovolj sem jih spoznal in sprobal, da sem prisel do spoznanj nekaterih principov, ki veljajo univerzalno za vse. v grobem mas 4 vrste aktivnosti (karma, jnana, yoga, bhakti), ki se pol razlikujejo le v zunanji obliki in detajlih, sam vsebina je znotri ene grupe ista. in v skladu s tem vem katera praksa je ucinkovita glede na nas pravi-jaz, katere pa so ucinkovite le za nas zmotni-jaz. razvoj pravega-jaza se pozna v manjsem ali vecjem stalno (vecno) narascajocem zadovoljstvu. razvoj zmotnega-jaza pa se pozna v manjsem ali vecjem trpljenju, strahu in skrbi.

Edi, vsak je svoje srece kovac. Kar sejes, to zanjes. Mi mamo svobodno voljo odlocitve glede aktivnosti, ki jih pocnemo... rezultate pa mormo sprejet v vsakem primeru, pa ce so nam vsec ali ne. En osnovni aspekt Boga se razodeva v zgornjem principu. Ko iskreno castimo ta aspekt Boga se nam postopoma po milosti osebnih Bozjih slug zacnejo razodevat se ostali.

Hari bol.