Igor P.
Global Moderatorp
   
Offline

Če ne mores živeti, kot bi hotel, živi, kot zmoreš
Posts: 4800
Celje
Gender:
|
Ljubljana, 26. maja (STA) - Mednarodna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International (AI) je danes objavila letno poročilo o kršitvah človekovih pravic v svetu v letu 2003. Tako kot prejšnja leta to tudi letos v poglavju o Sloveniji izpostavlja primere grdega ravnanja in prekomerne uporabe sile s strani slovenske policije ter neuspeh države, da bi te primere temeljito, nepristransko in hitro preiskala. Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala predstavnica Amnesty International Slovenije (AIS) Katarina Zidar, je v letnem poročilu organizacije predstavljen tudi problem, da Slovenija v kazenski zakonik še vedno ni vključila definicije mučenja, kot to zahteva Konvencija ZN proti mučenju, in da ni odpravila zastaralnega roka za dejanja mučenja ter podaljšala zastaranja za druge oblike grdega ravnanja.
"Poročilo AI v poglavju o Sloveniji za leto 2003 opozarja tudi na neustreznost pritožbenih postopkov zoper policijo, saj z vidika mednarodnih standardov, kljub nekaterim poskusom sprememb na bolje, še vedno ne ustrezajo zahtevam po neodvisnosti in učinkovitosti," je povedala Zidarjeva. AI je svoje stališče o pomanjkljivosti novega pritožbenega postopka posredovala februarja letos ob začetku njegove uporabe. Kot je bilo možno razbrati iz tega stališča, je glavna pomanjkljivost novega pritožbenega mehanizma, da je usmerjen samo v rešitev konkretne pritožbe, ne pa tudi v zagotavljanje odgovornosti policistov za kršitve in odpravljanje vzrokov, zaradi katerih prihaja do kršitev in pritožb, kot je to praksa v mnogih drugih državah.
AI opozarja predvsem na nezadostno transparentnost podatkov o disciplinskih postopkih zoper policiste in v bistvu popolno netransparentnost rezultatov kazenskih postopkov zoper policiste, ki so bili osumljeni kršitev človekovih pravic, kot so še zapisali v poročilu.
Letno poročilo navaja le dva primera domnevnih kršitev človekovih pravic s strani slovenske policije, vendar ta predstavljata po besedah Zidarjeve le del celotne problematike policijskega nasilja v Sloveniji. AIS ima namreč podatke o številnih drugih primerih takšnih kršitev. Tarče grdega ravnanja policistov, do katerega je običajno prišlo med rutinskimi policijskimi aretacijami in pridržanji, naj bi bili predvsem pripadniki etničnih in rasnih manjšin, tudi otroci. Pridržanim osebam naj bi bile kratene njihove pravice, kot je pravica do klica odvetnika ali družine ali pravica do zdravstvene pomoči.
Mnogi primeri, na katere je opozoril AIS, so glede na podatke, ki so jih organizaciji posredovale domnevne žrtve in ministrstvo za notranje zadeve, ostali nepreiskani ali vsaj nezadostno preiskani. Prav tako ni bila niti v enem od teh primerov pritožba posameznika spoznana za utemeljeno, policija pa ni v nobenem izmed njih po uradni dolžnosti vložila kazenske ovadbe zoper vpletene policiste. Kazenski postopek je bil v nekaterih redkih primerih kasneje sprožen zoper policiste šele, ko je žrtev prek odvetnika vložila kazensko ovadbo na državno tožilstvo, pri čemer pa se noben od teh kazenskih postopkov doslej še ni zaključil.
Iz primerov, s katerimi je seznanjen, in glede na odzive državnih organov nanje slovenski odbor AI sklepa, da kljub vsem mehanizmom, ki jih ima država na voljo, ta ne zagotavlja, da bi bile navedbe o kršitvah temeljnih pravic posameznika preiskane hitro, nepristransko in učinkovito. Za zagotovitev odgovornosti policije in posameznih policistov je tako še vedno potrebna predvsem velika angažiranost žrtve, čeprav je spoštovanje človekovih pravic s strani policije in zagotovitev preiskave domnevnih kršitev, tudi po Evropski konvenciji o človekovih pravicah, v prvi vrsti odgovornost države.
|