Lilith wrote on 20.04.2004 at 12:09:05:



Lilith, vse je odvisno od zornega kota. Kot je marjana napisala, ko se odvežeš, te boli k.......

Pa s tem ni rečeno, da si ignorantski, odbijajoč ali kakorkoli celo proti čemu. Ne po mojih izkušnjah, še bolj veš, kako in kaj.

Čist en hiter primer iz mojega enotedenskega postenja:
- je bla ena muka tam tretji dan, ko sem šel s sodelavcema na malco, pa je vse tko dišalo, hmmm, se spomnim tistih trenutkov (tretji dan je prelomnica v postu), ampak potem, ko daš to mal čez je iz dneva v dan lažje, tisto soboto ko sem začel nazaj jest , je blo čist vseeno al bi al nebi. Ampak, zaenkrat mi je fajn jest, uživat v okusih, v lastnem svobodnem izbiranju, da jem kar želim, včasih celo kar želijo drugi, pa ni mučenja, nobenega nasilja nad samim s seboj.

Skratka zdej je vsak grižljaj precej bolj doživet, kot poprej, čeprav še vedno premalo, se da še precej na tem naredit. Pa lahko je, ali pa ga ni!!! Brez težave. Čisto brez težave, to moram 2x napisat.

Sam te dimenzije, doživljanja skozi ta primer, ne more razumet nihče drug, ki ni dal vsaj podobno izkušnjo skozi. Lahko samo teoretizira.

In enako velja za vse navezave in odvezave, čisto vse.

Devi wrote on 20.04.2004 at 13:56:49:


Trpljenje omogoča zorenje, če smo se pripravljeni učit iz izkušenj.

Jaz nekako ne verjamem, da bi človek lahko bil v stanju trajnega zadovoljstva. Meni se to zdi utopično, oziroma bi to bilo dolgočasno, apatično stanje brez nezadovoljstva in brez zadovoljstva.
Življenje je dinamično, pestro, raznoliko, je dogajanje, proces, učenje.

Devi wrote on 20.04.2004 at 13:56:49:


Vidiš, vidiš, pa sem pogruntala, kaj naju z Jezusom razlikuje.
On si je izbral nasilje nad seboj, jaz pa izbiram nasiljem nad vsakomer, ki bi si drznil biti do mene nasilen.

" Tudi Kristus je - kot Buda - utelešenje sebstva, vendar v popolnoma drugačnem smislu. Oba presegata svet : Buda iz tako rekoč racionalnega vidika, Kristus pa kot usodna žrtev. V krščanstvu je več trpljenja, v budizmu več zrenja in delovanja. Oboje je pravilno, toda v indijskem  smislu je Buda popolnejši človek, je zgodovinska osebnost in zato ljudem lažje razumljiv. Kristus je zgodovinski človek in Bog in zato veliko težje dojemljiv. V bistvu ni bil dojemljiv niti sam sebi ; vedel je le to, da se je moral žrtvovati, kakor mu je bilo naloženo od znotraj. Njegova žrtev mu je bila določena kot usoda. Buda je deloval iz svojega prepričanja, živel je svoje življenje in umrl  kot star človek. Kristus je tak, kakršen je, deloval zelo kratek čas. "

C.G.Jung: Spomini, sanje , misli

C. G. Jung je primerjal Budo in Kristusa v njuni naravnanosti do trpljenja. Kristus priznava v trpljenju pozitivno vrednoto in je kot trpeči človek bolj človeški in bolj resničen od Bude. Buda se je odrekel trpljenju, s tem pa tudi veselju. Bil je odrezan od občutkov in čustev in zato ni bil resnično človeški  ( je bil že med življenjem dvignen nad človeško naravo ).

Odgovor na Joba je Jungovo pozno delo in je zame zaklad človeške misli in veličanstva duha. V tem delu je Jung razkril svoje religiozne doživljaje in misli. Ob izidu omenjenega dela je doživljal hude napade tako s strani laične verske javnosti kakor s strani uradnih predstavnikov krščanske vere. V svojih Spominih,..in pozni starosti se tako spominja vseh napadov..: " Pretrpel sem dovolj nerazumevanja in osamitev, v kakršne zaide človek, če pove stvari, ki jih ljudje ne razumejo. "...

Osebno si ne predstavljam zame verodostojnega teologa ali "razlagalca" Kristusovega nauka in krščanstva nasploh, ki ne bi po duši poznal Jungove misli o religiji in še posebno njegovega dela Odgovor na Joba. Iz osebnih izkušenj vem, da teologi o C.G.Jungu in njegovih mislih ne  govorijo znotraj duševnega pristopa k veri ampak ga večinoma zgolj skozi navajanje njegovih misli uporabljajo za promocijo lastnih umskih del. Mislim pa, da svoje religiozno razmišljanje iskreno gradi na njem ( Jungu ) sedanji papež, kar je več kot očitno zaznati v njegovem delu - Prestopiti prag upanja. Za ta pogum mu vsaka čast.

Devi wrote on 20.04.2004 at 14:50:00:


Ja, Devi, res tako mislim.

Mislim, da so situacije, ko se je potrebno nasilju upreti...z nasiljem....za zaščito svoje osebe (ne pa za nasilje nad seboj)

Toni_Zamene wrote on 20.04.2004 at 14:54:37:


Prvi odstavek, vsak ki mal razmišlja s svojo glavo pošteka, vsaj to je moje mnenje in ni nobena revolucionarana pogruntavščina.

No mal ga mimo pihne, ko začne govoriti iz osebe, tega se je pametno izogibat, ker nikakor nihče razen Kristusa samega ni vedel kaj se zaveda in kaj ne.! ! !

Sam vseeno, po branju SP, lahko rečem, da se je precej zavedal kaj počne.... že ko Judi reče, POJDI IN STORI KAR SI SE NAMERIL, ko Petru reče, ZATAJIL ME BOŠ, ŠE PREDEN BO PETELIN TRIKRAT ZAPEL..... in cel kup podobih zgodbic.... in stalnih opozoril, o tem, da je napovedan njegov prihod, rojstvo, trpljenje,....

in nadalje, kako lahko trdi da Buda ni trpel v večnem sedenju in čakanju na razsvetljenje... težko.
včasih je večja muka dneve in dneve pri miru sedet, kot cele dneve prekladat skale.

Nisem bral Jobovih misli, ampak obenem jih tudi ne podcenjujem.

Skratka, to je moje mnenje, ne glede na to kaj pravi papež


-----

aja pa še to, spravil si me v čvekanje, ki je zgolj blah, blah, kot to radi počnejo pisci debeluharskih knjig.... ,,,,

rajš ostajam, pri tem, da še vi napišete kako svoje lastno trpljenje in izkušnjo-spoznanje skozi to.... vsak kako majceno, pa bomo skozi njo še kaj odkrili....

Quote:


Hvala Jezusu, in tudi tebi BP, za to iskrenost!!!

mej se še naprej krasno.
Edi


P.S. mogoče pa si ti zdej moj guru