Quote:Recimo, da je v moje zivljenje zasla oseba, za katero zelim, da tam tudi ostane. In ker obstaja velika verjetnost, da bo tudi odsla in to zelo hitro, ce ne bom premaknil riti, potem bom pac poskusal naredit dober vtis. Casa za kaj vec kot naredit vtis navadno itak nimam. Naj zdaj sedim in cakam na cudez, da bo odkrila vso mojo enkratnost. Sem res naredil vse, ce sem se zavestno odlocil da niti ne poskusim naredit vtisa in samo cakam in opazujem?
Se mi zdi, da je to prej vprasanje kvalitete, kako sem se tega lotil. Vcasih ne gre brez tega IMHO.
bp
Jaz se pa sprašujem, a ni delanje vtisa iz razlogov ker nam je nekdo všeč, utrudljivo. Zakaj si tolikokrat ne dovolimo preprosto biti kar smo, takšni kot smo?
Vtis po moje narediš takrat ko najmanj veš in ni delovanja, da bi ga delal ali pa ga ne delal. Ker tud s čakanjem in opazovanjem smo lahko neugodni in polni samih sebe.
Pa še mala osvežitev spomina: če nekoga ljubiš, ga osvobodi. Če se vrne k tebi, je tvoj, če ne, nikoli ni bil... or something like that.
Pa ne zdaj osvobodi, da ga podiš od sebe, al pa se zapiraš pred njim ali celo prekineš v zvezo. Gre za odločitev v srcu.