vida wrote on 15.04.2004 at 10:26:55: 
Anthony de Mello. Najprej se moraš izgubit, da se lahko spet najdeš. Sebe se ne zavedaš, ko si srečen; ko si potrt ali v bolečini, si najbolj poln sam sebe in najbolj osredotočen nase. Dober guru je tisti, ki ti pokaže kdo si, da si nekaj drugega kot si mislil, da si. Ki ti pomaga k jasnemu videnju, da tako lahko spet postaneš srečen. Ki ti pokaže, da si nor, če si nor, in ti tega še ne veš, in si zaradi nevedenja nesrečen. Najprej se ti približa in te tolaži, ko tako postaneš pripravljen in odprt, pa sledi moment resnice, ko ti pač spodnese preprogo pod nogami. Tudi ne/friend je guru v tem smislu. Tedaj se premakneš iz središča.
Mislili ste, da ste središče, sedaj ugotovite, da ste satelit. Zelo v redu analogija. Določene knjige je treba ponovno prebrat, mogoče je bilo v preteklosti še prezgodaj. Sedaj si prebrano tako razlagam;
Momenti trpljenja, iskanja sebe, kontemplacije, so potrebni zato, da si osvežimo spomin, da okrepimo vez s seboj ali z univerzalnim, je torej t.i. moment ozaveščanja, ali servis po domače, ko mal zategnemo vijake, pa mal naoljimo, ... Potem smo se ponovno pripravljeni katapultirati kot satelit, v srečno, nezavedno, stran od sebe.
Jin/Jang se vzajemno hranita. In between relationships pretežno jin (subjektivno, k sebi), in relationships pretežno jang (objektivno, k tebi). As simple as that!
Hvala za link.