MP3CE
3
 
Offline

Om sai ram
Posts: 177
Ilirska Bistrica
Gender:
|
Moj odgovor: Zasvojen sem s hitrostjo. Dejte mi dirkališče, mountain bike al pa drug adrenalin, ne mislm nobenmu težit s svojo zasvojenostjo. V SLO ni niti enega poligona, kjer bi lahko varno preizkusil svoje vozniške sposobnosti, niti ni dirkališč in karting centrov, kjer bi brez vsake škode izživel svojo željo po adrenalinu. Cesta pa ni za noret. In vzgoja premalo poudarja razliko med hitrostjo in tem, da mogoče nekomu hitrost ne paše. Ampak, če te ko-psi preganjajo takrat, ko greš v visokem snegu obračat z ročno na prazen parkirišče. Meni na primer je to enkrat rešl ne lajf, ampak recimo par 1000 EUR zaradi tega, ker sem se znal rešiti na ledu - rešil pa sem se samo zato, ker sem vozil previdno - 30 kmh, ampak bil je klanc 10% navzdol, zaguljen in poledenel ovink, gume sem mel sicer zimske, ampak, spelal sem ga pa tako, da sem izmenično uporabljal ročno, sklopko, volan in gas - česar pa sem se naučil med dirkanjem na parkirišču. Pri obsojanju dirkačev se vse prepogosto pozablja na željo človeka, da izkusi mejo, v tem primeru mejo avto, oziroma željo, da se giblje po robu prepada. Kajti šele ko občutiš smrt, kako ti diha za ovratnik (ne velja za vse, za kar lepo število zlasti moške populacije pa), začneš čutiti življenje v vsej prvobitnosti, ko dejansko začutiš, kaj ti pomeni, da lahko vdahneš zrak. Civilizacija nas je poneumila do te mere, da se bojimo smrti, namesto, da bi znali živeti z njo. Kar ne pomeni, da bomo morili, daleč od tega, ravno nasprotno. Smrt lahko izkoristimo tako, da se zavemo vrednosti življenja. Kar pomeni, da ne bomo dirkal po cesti in silil nekoga v to, da doživlja naše izkušnje, ampak bomo šli na dirkališče in tam tvegali s tistimi, ki delijo naše mišljenje.
|