DaBi
Ex Member
|
SPOROČILO IZ VEČNOSTI by Marlo Morgan
SPOROČILO, KI SLEDI, JE NAMENJENO VSEM DUŠAM NA SVETU. Velja od začetka časov, vse od jamskega človeka do danes. Velja tako za moške kot za ženske. Naloga ni svetni uspeh, marveč je duhovno usmerjena.
To je merilo, po katerem se od nekdaj ravnajo moji ljudje v divjini. Nikoli niso bili kmetje, trgovci ali pastirji. Vselej so bili nabiralci, glasbeniki, slikarji in pesniki; živeli so povezani z zemljo, z vsemi njenimi bitji in drug z drugim.
To je eden od njihovih obrednih napevov:
Večna Enost, ki nam poješ v tišini in nas učiš po drugih, odločno in modro vodi moje korake. Naj uvidim nauke, ko stopam, in častim namen vseh stvari Pomagaj mi, da se spoštlljivo dotikam, da vedno govorim izza oči. Naj opazujem, ne sodim. Naj ne škodujem in naj zapustim glasbo in lepoto, ko odidem. In ko se vrnem v Večnost, naj se krog sklene in spirala razširi.
Duhovno bitje si, ki je na zemlji zato, da bi doživelo človeško izkustvo. Sam si se odločil priti. Ni naključje, da si se rodil človekoma, ki sta tvoja biološka starša. Zavedal si se, kdo sta, zavedal si se okoliščin, v katerih si bil spočet, in prirojenega genskega vzorca. Rekel si: "Da!"
Duhovno bitje si, ki se razvija v razsvetljenost, zemlja pa je učilnica, ki ponuja nauke in prikaze. Edinstven planet je z edinstvenimi življenjskimi oblikami, pa tudi edini kraj v vesolju, kjer se šest čutov vid, sluh, okus, tip, vonj in intuicija - prepleta s poljem energije, opredeljenim kot čustva, da bi povezal vidno telo z nevidnim duhom.
Sleherna snovna stvar na planetu izhaja iz enega božjega vira in vse sestojijo iz istih drobcev energije. Vsi smo eno s stvarstvom.Verjetno poznaš deset zapovedi ali zakone "Ne smeš". Človeštvo jih pozna že tisoče let.
Toda pravila "Moral bi" so starodavnejša. Ko bi jim človeštvo sledilo, bi bil drugi niz odveč.
Tvoje bivanje na zemlji je prostovoljno, sam si ga določil in dolgo si čakal nanj . Odsevalo bo v napredovanju, ki ga boš dosegel v Večnosti.
Pravila veljajo za vse človeštvo.
1. Izražaj svojo individualno ustvarjalnost.
Sleherni posameznik gleda na življenje znotraj lastnega niza okoliščin, zato lahko ponudi svetu enkraten izraz. Ustvarjalnost zajema likovne umetnosti, a ni omejena nanje, kajti slikanje, skladanje ali pisanje ne morejo biti pomembnejši od ustvarjalnih potez, s katerimi tolažimo v nesreči, vnašamo red v navzkrižje ali kaos, pripovedujemo otroku zgodbo. Ljudje ne izkoristijo priložnosti, da bi obogatili svojo dušo, če menijo, da niso ustvarjalni, ali če so prepričani, da jim življenjske okoliščine onemogočajo izražanje. Drži ravno nasprotno. Ustvarjalna zavest se stopnjuje, ko kljubujemo, čeprav je malo upanja za uspeh, in širi se, ko se borimo, da bi jo sprostili.
Družba je oblikovana tako, da nimamo vsi priložnosti za vodenje. Veliko več je privržencev, zato je izražanje lastnega ustvarjalnega daru še pomembnejše. Ustvarjalnost naj bi bila pozitivna, a vsi imamo svobodno voljo. Možno jo je torej udejanjati negativno zase in za svet. Lahko se izražamo s pričesko, z izbiro oblačil, urejanjem doma, vrtnarjenjem, ročnim delom in tudi s popravljanjem. Gre za to, da se izražamo z delovanjem in si prizadevamo narediti vse, na kar smo lahko ponosni.
2. Prepoznaj svojo odgovornost.
Gost si na tem planetu, zato se pričakuje od tebe, da boš zapustil takega, kakršnega si našel, ali boljšega. Skrbeti moraš za druge življenjske oblike, ki ne znajo govoriti ali si pomagati. Odgovoren si za obljube, ki jih daješ, za dogovore, ki jih sklepaš, in za rezultate svojih dejanj.
Pomembno je vedeti, da se duhovni razvoj ne začne in konča. Ne spominja na odpiranje in zapiranje pipe. Ko človek umre, je to le premor ob zanimivi dejavnosti, ko odvrže snovne razbitine. Nemogoče je koga ubiti. Ljudje smo bitja Večnosti, čeprav smrt izniči snovni izraz. Odgovoren si za svojo lahkomiselnost, pa tudi za vse trpljenje in bolečino, ki si jo nemara prizadel. Odgovoren si tudi za vpliv prizadetega na druge. Pokojnik ne ohranja zlonamernosti, družba pa.
Da bi pripomogel k ravnovesju, moraš sprejeti odgovornost za vsako besedo in vsako dejanje. Naučiti se moraš, da boš spoštoval in ljubil življenje in ga pomagal vzdrževati. Odgovoren si za svoje telo. Darilo je, sposojeno od prvin, ki jih je tvoja zavest pomagala oblikovati in oživiti. Zanemarjati ga ali zlorabljati je neodgovorno početje.
Sleherni posameznik je odgovoren za svoja spolna dejanja. Odgovoren si za vodenje duše spočetih otrok, za varovanje njihovih teles in za dajanje pozitivnega čustvenega zgleda. Pravilo stopa vštric z ustvarjalnostjo. Odgovoren si za vse, kar ustvariš in deliš s svetom, za varovanje drugih in za to, da ne škoduješ življenju.
3. Pred rojstvom si privolil, da boš pomagal drugim.
Človeški obstoj ti ni dan zato, da bi bil osamljen popotnik. Oblikovani smo tako, da skrbimo drug za drugega in se podpiramo. Vse naše početje bi moralo biti pospremljeno z mislijo: "Kaj je v najvišje dobro vsega življenja vsepovsod?" Služenje drugim pomeni dajanje pomoči, delitev znanja in pozitivno prispevanje k življenju drugega. Vsi ljudje se rodijo s pravico do spoštljivega in dostojanstvenega ravnanja z njimi. Pomagati pomeni ponuditi roko starejšim, otrokom, bolnikom in umirajočim. Služenje je nasprotno od delovanja zase, za slavo ali za denarni uspeh. Pomeni zavedanje, da si del skupine, skupine človeške zavesti, in usoda planeta se vzpne ali pade glede na dejavnost skupine.
4. Čustveno dozorevaj.
Vsi izražamo vsa čustva, pa naj gre za jezo, frustracijo, depresijo, nemoč, krivdo, pohlep, ža1ost in zaskrbljenost, pa tudi za veselje, srečo, miroljubnost, ljubezen in tako naprej. Ko zoriš in doumevaš, kaj pomeni biti človek, si moraš postaviti za cilj, da jih razvijaš, discipliniraš in izbiraš. Nek slaven človek je dejal: "Toliko si srečen, kolikor si dopustiš biti."
Odnosi in pripetljaji so krogi. Začnejo se, nadaljujejo in tudi končajo. Če si čustveno zrel, jih zlahka skleneš brez negativnih čustev in napetosti.
Najbolje je, da izkusiš jezo kot otrok, zgodaj v življenju, in čim prej prepoznaš, kateri telesni občutki te navdajajo, ko preplavlja tvoje telo; prepoznaj tudi počutje, ki te navda, ko ga izpolnjujejo razumevanje, gibkost in notranji mir. Če te boli hrbet na primer, bi se moral vprašati, zakaj . Kaj predstavlja bolečina? Kaj bi lahko naredil, da bi spremenil svoje počutje? Česa bi se lahko naučil? Nato naredi, kar je potrebno, da bi ozdravil svoje telo, a ne spreglej miselnega procesa in duhovnih naukov.
Zemlja je tudi prostor za čaščenje čustev, zlasti radosti in žalosti. Če ju zatiraš, Iahko sprožiš pojav telesnih sprememb. Eno od najpomembnejših čustev za zdravje vsakega od nas in za zdravje planeta je smeh. Kot človeku so ti dani zavedanje, občutek za humor in sposobnost za njegovo izražanje. S smehom in z lahkosrčnostjo telo ohranja zdravje in zdravi možne spremembe. Humor manjša težave; krepi odnose in razveseljuje druge ljudi. Natanko moramo razčleniti zadeve, ki jih imamo za smešne in se jim radi smejimo. Izziv je v tem, da se moramo vselej izogibati razdiralnosti. Humor je nadvse pomemben za dobro počutje, zato pazi, da zvečer ne zapreš oči in ne potoneš v sen, ne da bi se podnevi veselo nasmejal. Če se nisi, vstani s postelje in poišči nekaj, kar te bo osrečilo.
Klovni so posebne vrste ljudje, ki jih je najti v sleherni kulturi. V vsakem od nas je klovn in vsakemu je v življenju dan čas, ko lahko izrazi ta del sebe. Nikoli nismo prestari za uživanje v klovnstvu.
Ključ je v resnicoljubnosti. Ne moreš iskati resnice o tem, kdo si, zakaj si tu, in kako ti gre, če ne govoriš resnice. Vselej.
|