DaBi
Ex Member
|
Šesto spoznanje
Premagati moramo nagnjenje do nadvlade. Ker deluje nezavedno, je ni mogoče tako zlahka opustiti. Najprej jo moramo popolnoma ozavestiti; pri tem nam pomaga uvid, da smo jo privzeli v otroštvu. Z njo smo pritegovali pozornost in preusmerjali energijo k sebi. Imenujemo jo lahko nezavedno dramo nadzora. Drama ji rečemo lahko zato, ker vsebuje znan prizor, za katerega napišemo scenarij že v mladosti. Nato ga vse življenje ponavljamo, ne da bi se ga sploh zavedali, Vemo le to, da se nam nenehno ponavljajo podobni dogodki. Ker v svojem filmu resničnega življenja kar naprej ponavljamo isti prizor, ne moremo uprizoriti drugih, še posebej ne tistih, ki jih zaznamujejo naključja. Ponavljamo dramo, s katero spletkarimo za energijo in ustavimo film.
Poznamo več vrst dram nadzora. Nekateri so tako zadržani, da ne dopustijo, da se jim zgodi pomembno naključje. Da usmerijo energijo k sebi, nadzirajo ljudi in okoliščine tako, da ustvarijo dramo, med katero se odmaknejo in si nadenejo skrivnosten videz. Dopovedujejo si, da so previdni, ampak v resnici upajo, da bodo koga zvlekli vanjo. Če jim uspe, ostanejo skrivnostni in prisilijo sočloveka, da se muči in trudi, ko si prizadevajo prepoznati njihove resnične občutke. Medtem ko se sočlovek z njimi trudi in se jim ves posveča, jim zato daje svojo energijo. Dlje, ko zadržijo sočlovekovo pozornost, več energije prejmejo. Žal pa je tudi res, da se jim zato življenje zelo počasi odvija, saj neprestano ponavljajo enak prizor. Ko bi se sočloveku odprli, bi jim film življenja stekel v novo in pomembno smer.
V procesu čiščenja je prvi korak, ki ga moramo narediti, popolno ozaveščenje drame nadzora. Ne moremo naprej, dokler se zares dobro ne ogledamo in odkrijemo, kako manipuliramo z energijo. Vrniti se moramo v preteklost, daleč v svoje otroštvo, in ugotoviti, kako se je navada oblikovala. Ko spoznaš njene zametke, jo lahko zavestno nadziraš. Vanjo je vpletena večina družinskih članov, ki so nam v otroštvu jemali energijo. Zato drama sploh nastane. Morali smo izbrati strategijo, s katero smo si energijo lahko povrnili. Drame so vedno povezane z družinskimi člani. Kakorkoli že, ko prepoznamo družinsko energijsko dinamiko, lahko presežemo strategije nadzora in ugotovimo, kaj se je v resnici dogajalo.
To pomeni da si moramo družinsko izkustvo ogledati iz evolucijskega in duhovnega zornega kota, nato pa odkriti, kdo v resnici smo. Tedaj drama nadzora razpade in zaživimo resnično življenje. Torej moramo najprej razumeti, kako se je drama oblikovala.
Nekateri očetje so lahko dobri, se zabavajo, so sposobni, vendar so do svojih otrok kritični, nikoli nič ne naredijo prav. Nenehno jih sprašujejo, dokler ne odkrijejo kaj napačnega. Otrok je potem vedno izčrpan, postane skrivnosten in odmaknjen in postopoma se trudi, da nikoli več ne pove ničesar. V takem primeru lahko očeta imenujemo za zasliševalca. On je druga oblika drame. Zasliševalec zasnuje dramo, v kateri postavlja vprašanja in brska po svetu drugega človeka, da bi v njem našel kaj napačnega in ko najde, ga kritizira. Le če je strategija uspešna, ga pritegne v dramo. Žrtev se zmede in pozorno opazuje, kaj zasliševalec počne ali misli, tako da ne bi storila česa napačnega, saj bi zasliševalec to zagotovo opazil. Njena psihična ustrežljivost mu daje energijo, ki jo potrebuje. Ko se ujameš v njegovo dramo, ponavadi ravnaš in se vedeš tako, da te ne more kritizirati. Zvleče te s tvoje poti in ti črpa energijo, ker se presojaš po mnenju, ki ga ima o tebi.
Vsakdo manipulira z energijo drugih, kar lahko počne nasilno, tako da jih neposredno prisili, da mu posvečajo pozornost, ali pasivno, tako da računa na njihovo sočutje ali radovednost. Če ti kdo grozi, pa naj gre za besedno ali telesno grožnjo, si mu prisiljen posvetiti pozornost, saj se bojiš, da bi ti naredil kaj hudega. Človek, ki ti grozi, te povleče v najnasilnejšo vrsto drame, ki jo imenujemo drama zastraševalca.
Če ti po drugi strani, kdo pripoveduje o najrazličnejših hudih stvareh, ali celo namiguje, da si zanje odgovoren in se bodo nadaljevale, če mu boš odrekel pomoč, te skuša nadzirati na najpasivnejši ravni; vleče te v dramo, ki jo imenujemo ubogi jaz. Vse njegove besede ali dejanja te silijo v položaj, v katerem se moraš braniti pred obtožbo, da ne narediš dovolj zanj. Občutek krivde ti zato zbuja že občutek njegove bližine.
Vsako dramo je mogoče uvrstiti v lestvico, ki sega od nasilja do pasivnosti. Človek, ki je komaj opazno nasilen, ko poudarja tvoje napake in ti počasi spodkopava svet, da bi si pridobil tvojo energijo, je zasliševalec. Na grobo jih lahko razvrstimo: zastraševalec, zasliševalec, zadržanost in ubogi jaz. Vsakdo uporablja tisto dramo nadzora s katero je bil v svojem ožjem družinskem krogu uspešen.
Najhuje je, če sta oba starša zastraševalca. Potem lahko otrok obtiči v drami.
Ko si otrok in ti nekdo jemlje energijo tako, da ti grozi s telesno kaznijo, ti zadržanost ne pomaga kaj dosti. Če si plašen, ga ne moraš pripraviti do tega, da bi ti dajal energijo, saj ga prav nič ne briga, kaj se dogaja v tebi. Preveč nasilen je in moraš se vdati. Poskusiš delovati z dramo ubogi jaz in se sklicujenš na njegovo milost, obenem pa mu zbujaš občutek krivde, ker tako ravna s tabo. Če ti ne uspe, pač potrpiš in zdržiš, dokler ne odrasteš, nato pa ob vsakem nasilju izbruhneš in se odzoveš z nasiljem.
Človek se odloči za vsakršno skrajnost, da v svoji družini pridobi energijo pozornosti. Strategija se nato sprevrže v glavno metodo nadzora, s katero jemlje energijo ljudem, v dramo, ki jo nenehno ponavlja.
Če pa se, ko si še otrok, nihče ne ukvarja s teboj, temveč se člani družine ukvarjajo le s karierami, potem se ta razvije v zasliševalca. Z zadržanostjo gotovo ne bi pritegnil pozornosti; ne bi je opazili. Najbrž bi se moral zateči k poizvedovanju, dokler ne bi v njih navsezadnje našel kaj napačnega, nato pa bi s kritiziranjem pritegnil njihovo pozornost in energijo. Tako ravna zasliševalec.
Zadržani ljudje ustvarajo zasliševalce. Zasliševalci pa ustvarjajo zadržane ljudi. Zastraševalci ustvarjajo dramo ubogega mene ali pa še enega zastraševalca. Tako dramam nadzora ni konca. Ponavadi jih prepoznavamo v drugih, zase pa mislimo, da jih nimamo. Nujno je, da iluzijo presežemo, sicer ne moremo naprej. Skoraj vsi smo za nekaj časa obtičali v kaki drami. Zato se moramo odmakniti in se opazovati, dokler je ne prepoznamo. Ko jo prepoznamo, svoje nezavedno delovanje lahko presežemo, odkrijemo višji pomen svojega življenja, duhovni razlog zaradi katerega smo se rodili prav v svojo družino.
Da presežemo iluzijo je najbolje, da se vrnemo v družinsko izkustvo, v obdobje in kraj otroštva in si natanko ogledamo, kaj se je dogajalo. Če se zavemo svoje drame nadzora, se lahko osredotočimo na višjo resnico o svoji družini, na srebrni obris, ki obdaja vsak konflikt. Ko jo odkrijemo, energijsko deluje na naše življenje, kajti pove nam, kdo smo; pojasni nam pot, po kateri hodimo in naše ravnanje.
Ko to ugotoviš, moraš pogledati onstran tekmovanja za energijo, ki je potekalo v tvoji družini in poiskati razlog, zakaj si se jima rodil, ter česa naj bi se naučil od njih. Iskati je potrebno pomen, ki ga ima življenje staršev zate. Vsak človek, pa naj se tega zaveda ali ne, s svojim življenjem ponazarja svoje prepričanje, kako bi morali živeti. Potruditi se moraš in odkriti, česa te je naučila mati, pa tudi kaj bi bilo v njenem življenju lahko boljše. Kar bi želel spremeniti pri njej, je del tistega, za kar si sam prizadevaš, drugi del pa predstavlja tisto, kar bi želel spremeniti pri svojem očetu.
Nismo le telesna stvaritev svojih staršev; tudi duhovne stvaritve smo. Rodil si se pač njima in njuni življenji sta odločilno vplivali na to, kar si. Da bi odkril, kdo v resnici si, moraš spoznati, da tvoj resnični jaz kali med njunima resnicama. Tvoja pot je odkrivanje resnice, ki je višja in globja sinteza njunih prepričanj. Pravilno življenje mora vključevati oba pogleda.
Vsak človek mora prepoznati pomembnejše zasuke v svojem življenju in si jih nanovo razložiti v luči evolucijskega vprašanja. Poskusiti moraš prepoznati zaporedja interesov, pomembnih prijateljev, naključij, ki so se ti zgodila v življenju, kajti vse to te je nekam vodilo. Vsak človek ima duhovni namen, poslanstvo, ki ga ves čas opravlja, ne da bi se ga zavedal in ko ga popolnoma ozavesti, mu življenje steče.
Vsak človek išče resnico, ki je enako pomembna kot razvoj vesolja, saj omogoča nadaljnji razvoj. Če se spomnimo zgoraj navedene evolucijske teorije. Snov se je razvijala iz enostavne vibracije do pojava človeštva. Človek se rodi v določenih zgodovinskih okoliščinah in razvije svoj življenjski credo, nato pa se združi z drugim človekom, ki je tudi našel svoj smisel. Otroci, ki se jima rodijo, uskladijo njuna pogleda in si prizadevajo za višjo sintezo, vodijo pa jih naključja. V petem spoznanju si se naučil, da vsakič, ko se napolnimo z energijo in prikličemo naključje, ki nas v življenju vodi naprej, dvignemo raven energije v sebi, zato lahko obstajamo na višji vibraciji. Otroci prevzamejo vibracijsko raven staršev in jo dvignejo. Tako ljudje nadaljujejo razvoj.
Naša generacija pa se razlikuje po tem, da deluje zavestno in zato pospešuje proces. Nimaš več izbire, pa naj te bo še tako strah. Ko spoznaš, zakaj živiš, védenja ni mogoče izbrisati. Če boš poskusil svoje življenje drugače usmeriti, te bo vedno navdajal občutek, da ti nekaj manjka. Tehnika pridobivanja energije: Najprej se posvetiš okolju, ki te obdaja. Nato se poskusiš spomniti kako je ko si poln energije. Spomni se bivanja, nepozabne lepote in oblike vseh stvari, še posebej rastlin, pa tudi žarenja barv, ki so videti svetlejše. Nato poskušaj doživeti občutek bližine. Občutek, da se lahko vsega dotakneš, da z vsem vzpostaviš stik, pa naj je še tako oddaljeno. Potem ta občutek vdihneš vase. Ko si predstavljaš, da z vsakom vdihom vsrkaš vase energijo, ki te napolni kot balon, te dejansko okrepi in počutiš se veliko lažje in lebdeče. Potem, ko energijo vdihneš, preveriš, ali te navdaja pravo čustvo, ki je edino pravo merilo povezanosti - ljubezen. Ljubezen ni intelektualna zamisel ali moralni imperativ ali kaj podobnega. Osnovno čustvo je, oživi pa ob povezanosti z božjo energijo, ki je na razpolago v vesolju.
|