Lilith wrote on 01.03.2004 at 10:25:50:


Lilith, protestiram. 8)

Jaz ne doživljam zgodbe o Grdem račku kot zgodbe o outsiderju. Prej jo doživljam kot zgodbo o nekom, ki je bil in ostal kljub svoji nemoči in nebogljenosti zvest svojim čutom in občutkom, za kar je bil na koncu  bogato  poplačan.

Pravljici ali zgodbi, ki sta mene zelo prevzeli : v prijetnem smislu - Zgodba o rajski ptici
v neprijetnem smislu pa - Zgodba o povodnem možu

Kaj to pomeni za Toni-ja ???

Toni_Zamene wrote on 01.03.2004 at 11:14:25:


Sem mislila outsiderka v smislu, da se mi v življenju ponavlja, da v psihološkem smislu praviloma ne spadam v socialna okolja, v katerih se gibljem v danem trenutku. Živim s feelingom, da to ni moja čreda.
Da pa se mi ravno to- da se nasilno ne "počredim", na koncu obrestuje, je pa druga zgodba. Hvala za to misel.

Toni_Zamene wrote on 01.03.2004 at 11:14:25:


Ne vem, ker se ne morem prav spomniti vsebine nobene od obeh. Ju lahko na kratko povzameš?

Pravljice, ki se jih najbolj spominjam iz otroštva, so predvsem žalostne ???

Najbolj so se me dotaknile in  mi  vtisnile v spomin tri Andersenove: Deklica z vžigalicami, pa ena, ki govori o novoletni jelke in ena, v kateri je glavna "oseba" svinčeni vojak. Za ti dve sem pozabila naslov.

Sta pa še dve Andersenovi, ki sta precej duhoviti, joj, moj spomin, spet ne vem naslova. Aja, eno sem brala v hrvaščini: Što god stari uradi, uvijek je dobro.
Druga pa govori o pripetljaju v kurniku, ko si ena kokoš čisti perje, pri tem ji eno izpade in ona za hec pripomni, da je vedno lepša, kolikor bolj se čisti (in zgublja perje). Iz tega pa se kot požar razširijo  neresnične govorice, ki se končajo z zgodbo, da si je pet kokoši iz ljubezni do enega petelina izpulilo vso perje in so zaradi tega zmrznile.

In zdaj si naj razlagam, kaj me je pri teh pravljicah najbolj pritegnilo  ??? ???

8) men je tud naj bla Pika Nogavička

Pa tud od Astrid Lindgren Brata levjesrčna je  8).

Dajte no, oglasite se kaj, fantje, saj ste brali pravljice? (Toni, lepe pravljice)

Ali se že od otroštva ukvarjate samo s politiko in gospodarstvom?

Jest brao stripe, pravljice pa bolj stežka, se mi ni dal tok črk prebirat,....

Se pa spomnim da sem oboževal pravljico:

"Moj dežnik je lahko balon!" in si v vrtcu vedno želel, da bi mi to pravljico prebrali. Spomin na malega Edi-ja mi je prav zdaj padel iz glave.... Krasno...

Sem se malce zamislila, zakaj so mi pravljice iz mojega otroštva toliko bolj pri srcu, kakor pa sodobne zgodbe, ki so namenjene majhnim otrokom. Analiza ključnih elementov mi pokaže naslednje:

- pravljice jasno izražajo eksistencialne probleme (smrt, staranje, želja po večnem življenju....), sodobne zgodbe se pa se takšnim bivanjskim stiskam pogosto izogibajo.

- pravljice jasno izražajo eksistencialni problem, saj vse situacije poenostavijo - liki so jasno izrisani (so bolj tipi, kakor značaji), podrobnosti izpuščene;  sodobne zgodbe s svojo zapletenostjo rade zamegljujejo problem.

- v pravljicah se jasno izraža dvojnost...dobro in zlo..kar ustvarja moralni problem, za njegovo razrešitev pa se je potrebno boriti.

-v pravljicah zli liki zmeraj potegnejo kratko, kar daje sporočilnost, da se zločin ne izplača.  Poštenosti ne spodbuja prepričanje, da krepost na koncu prevlada, pač pa dejstvo, da je glavni junak za otroka najbolj privlačen in se lahko z njim identificira v vseh njegovih stiskah, preizkušnjah, njegovi notranji in zunanji boji otroku vcepljajo občutek za moralo.

- pravljični liki niso ambivalentni (kot smo ljudje v real life-u)...pač pa so v celoti dobri ali v celoti hudobni...takšna polarnost prevladuje tudi v otrokovi duševnosti....zato otrok zlahka dojamerazliko med njimi....to pa ne bi bilo tako preprosto, če bi liki bili bolj življenjski z vsemi zapletenimi potezami. Nejasnosti morajo počakati na čas, ko se na osnovi pozitivnih identifikacij vzpostavi razmeroma trdna otrokova osebnost.