Zanima me, ali mislite, da smo ljudje po naravi dobri, da nas družba skvari, da sami zabredemo na kriva pota, d so krivi geni, da je kriva vzgoja, da je vzrok za zlo v ......? Kaj bo krivo to, da je v svetu toliko nepravičnosti , tatvin, goljufij itd. Zakaj pride do tega? Smo ob rojstvu vsi "čisti", nepopisan list papirja, dobri? Ste že imeli morda izkušnjo, oziroma če ste se že srečali s takšnim človekom, da si čutil njegovo "zlo", kot da ti diha z mrzlo sapo za ovratnik? Ste bili morda sami kak "vragec" drugim, pa ste kasneje to obžalovali?

v bistvu vsi dobri

Pot do razsvetljenja je tezka. In nekateri pac krenejo po raznih bliznjicah, ki naj bi vodile k boljsem "stanju". Veliko je odvisno od "starsev" ali pa okolice. Poznas izraz, kakrsn oce tak sin ipd. Otroci so srcalo svojih starsev. Da bi bilo v genih zapisano? Tudi mogoce vendar le stvari, ki so jih starsi ze imeli lahko torej dobi sin? Kako pa potem recimo oce ni serijski morilec sin paj je? A ni dosti krat vidno, da so ljudje z "ne moralnim" obnasanjem, dostikrat ljudje, ki niso bili delezni pravilne vzgoje (so jim vse v rit stisali, niso imeli dosti pozornosti,....)?



Lp

maxtor wrote on 16.02.2004 at 21:28:25:


Serijske morilce, ki tega niso podedovali po starših išči med onimo 10%.
In ko že omenjaš serijske morilce, je to posledica bolezni. Saj veš, to je tisto, ko nam naredi klik v možganih in to je to.
Je tudi to zanimivo. Oče tat, sin poštenjak. Je pač povzel v tem primeru materine gene. Ali kaj podobnega.

Če se že pogovarjamo o fizičnem rojstvu otroka kot nepopisanega lista, to po moje ne more bit.

Že na zarodek vpliva veliko dejavnikov.

Recimo, pitje alkohola, kajenje cigaret,...pa živčnost mame,.....dokazano je, da nerojen otrok sliši, sluh ima kar hitro razvit,....

Pol pa še sam porod. Kako pride otrok na svet. Porod je lahko lažji, lahko pa tudi težji,....

to so vse stvari, ki vplivajo še na nerojenega otroka

Pred reinkrnacijo izberemo eno od možnih življenj, ki so nam na voljo, da v ozavestimo in osvetlimo zeljene aspekte (če nam rata ali ne je druga pesem).

Torej če je problem v genih je to pač naš izbor za katerega smo sami odgovorni. Prav tako smo odgovorni za svoja dejanja. Nisem za milejše oblike kazni (mogoče je to ta oseba želela). Sem le proti smrtni.

Se pridružujem lilith. Dodajam še to, da vsak, ki testira kako bo njegova zloba učinkovla na drugega, v bistvu testira, a bo  izzval zlobo v tem drugem. V bistvu pričakuje,  da bo porcijo svoje  zlobe dobu nazaj v obliki protistrupa in se je na ta način ozdravu.  To je sado-mazo odnos, zlobnega pa  najbolj iritira to, če se veriženje zlobe prekine, preden doživi kulminacijo v totalni (samo)destruktivnosti.

Se je res za vprašat, zakaj bi se človk imel motiv igrat take igre. Da se nauči usmerjat pa nadzirat zlo? Ni šans, ko se duh zla spusti iz steklenice začne itak špilat po lastnih pravilih: kako se čim dlje obržat na način, da v tem času nardi največ škode, preden doživi neizogiben konec v avtodestrukciji. Nekaj smo o tem govoril že v črni magiji, ki se po dofolrtu obrne proti tistmu, ki se z njo igra.