Fish
Guest
|
Osamljeni otoček sredi Evrope Bo Ljubljana ostala ena redkih prestolnic brez mošeje? V Sloveniji se referendumi kar vrstijo, in kot zdaj kaže, bodo prebivalci prestolnice imeli referendum, na katerem se bo odločalo, ali bodo pripadniki islamske veroizpovedi lahko zgradili svoj verski center ali ne. Skupina največjih nasprotnikov pod vodstvom mestnega svetnika Mihaela Jarca naj bi kmalu zbrala dovolj glasov, da bi morala županja Danica Simšič razpisati referendum. Edino, ki bi morebiti lahko zavrlo gnev proti gradnji mošeje v Ljubljani, je ustavno sodišče. Pravica do veroizpovedi je pač zapisana v ustavi. K veroizpovedi pa sodijo tudi verski objekti. Mihaela Jarca, nekdaj člana SKD, potem NSi, sedaj pa člana nekakšne ekološke Liste za čisto pitno vodo, bolj kot pitna voda zanima duhovna stvarnost prestolnice. Prvo versko "ekološko" zdraho je zakuhal leta 1996. V mestnem svetu je predlagal, da ulico Zrinjskega preimenujejo v Ulico Janeza Pavla II. Kljub temu da je več kot 100 prebivalcev podpisalo peticijo proti preimenovanju, je Ljubljana prvič po osamosvojitvi dobila ulico, ki se imenuje še po živečem osebku. Prej so imeli to čast le partijski funkcionarji. Jarc je tedaj izjavljal, da je "začuden in hkrati zaprepaden nad stanjem duha" tamkajšnjih stanovalcev, ki so se uprli postavitvi novih uličnih tabel s papeževim imenom.
Jarc si je tokrat zamislil rešitev muslimanskega problema z ureditvijo razpršenih molilnic po prestolnici. Pa čeprav imajo muslimani v vsaki normalni evropski državi svoje islamske centre. Ta naj bi po mnenju nasprotnikov gradnje kazil podobo "podalpske" Ljubljane. Ideja o Ljubljani, ki naj bi bila videti kot provincialna avstrijska mesta v stilu Salzburga ali Innsbrucka, pa sega že v čase Strgarjevega županovanja. Sicer pa sta omenjeni mesti precej bolje poskrbeli za svoj muslimanski živelj kot Ljubljana.
Sloveniji je od sedanjih in bodočih članic parirala le Danska, kjer so se morali muslimani zbirati v kleteh stavb. Sedaj naj bi veliko mošejo zgradili v drugem največjem danskem mestu Aarhusu, tik poleg univerze. Svojo mošejo pa naj bi dobile tudi Atene. Seveda pa s tem tudi tam niso vsi zadovoljni. Koliko je sploh džamij po Evropi in kje? Spisek sicer ne obstaja oziroma nam te informacije niso znali posredovati niti pri slovenski islamski skupnosti. Podatke o tem je v Trenjih 23. 1. 2003 posredovala ljubljanska županja Danica Simšič. Takrat je navajala, da imajo muslimani v Veliki Britaniji 59 džamij, v Nemčiji 34, v Franciji 9, na Danskem 8, na Irskem 5, na Švedskem 3, na Češkem in v Italiji po dve ter po eno na Hrvaškem, Norveškem, Madžarskem, Poljskem, Portugalskem, Romuniji, Švici, Norveški, Belgiji, Avstriji, Finski in Bolgariji. Podatke naj bi zbrali s pomočjo interneta, toda realnost je precej drugačna, saj ima večina držav veliko več muslimanskih verskih objektov, celo v baltskih državah je po nekaj mošej ali pa jih gradijo (Gdansk, Talin). Zakaj Ljubljana nima džamije, pa so glavni "krivec" Hrvati oz. Zagrebčani. Nekdanji beograjski škof Franc Perko je lani v intervjuju za beograjski Danas razodel, da so v času, ko je bil on dekan Teološke fakultete v Ljubljani, določili lokacijo za ljubljansko džamijo. Toda tedaj je pogorela zagrebška džamija, zbrani denar pa naj bi potem preusmerili v Zagreb. Gregor Cerar (V: Mladina)
|