Exo, z občutki krivde se spopada (ali pa se je spopadala) večina izmed nas. Kajti občutki krivde se rodijo ob pogojni ljubezni, kakršno pa uči večina staršev: če boš priden, boš lahko… če boš naredil to, boš dobil to, če boš… in potem to

a) narediš (greš v pretirano prilagojenega in prestrašenega otroka in pri tem nekaj narediš samo zato, da boš dobil ljubezen)
b) ne narediš (uporniški otrok, ki pa nekje v sebi ravno tako globoko občuti in doživi izgubo ljubezni, ki je zaradi tega ni dobil)

V tistem postu, ki si ga zapisal bolj osebno in izhajal iz sebe (tvoj drugi post v tem topiku), si ti v svojem otroštvu očitno izbral prilagojenega in prestrašenega otroka (si danes zato toliko večji upornik   ) Vse, kar so ti vbijali v tvojo malo bučko si pač sprejel, ker so tako pričakovali od tebe in ker si bil edino na ta način verjetno sprejet in ljubljen… Tako sem vsaj jaz doživela tisti tvoj post...

Ampak OK. Je, kar je, preteklost je preteklost in tistega, kar si »moral« živeti kot mali otroček, ti danes ni treba. Danes si odrasel fant, spoznavaš svoje vrednote, odločaš se o poti, po kateri boš stopal in ta pot sploh ni nujno enaka tisti poti, ki bi jo od tebe morda pričakovali ljudje, ki naj bi te imeli radi in za katerih ljubezen si se v svojem otroštvu bojeval pač na svoj način...

Oni so oni. In ti si ti. Morda ugotavljaš, da so vaše poti različne, da ti ne želiš hoditi te poti, za katero bi oni želeli, da bi jo hodil? In ker izbiraš svojo pot, se ob tem čutiš krivega. Kako se tudi ne bi – saj si bil

exorcist wrote on 03.02.2004 at 09:52:20:


Ampak to ni potrebno! Ni potrebno, da se čutiš krivega, ker izbiraš svojo pot! Ni potrebno, da slediš njihovi poti, če v sebi čutiš, da je tvoja pot drugačna! Popolnoma lahko in dovoljeno ti je izbirati čisto svojo pot, pač na podlagi tega, kar boš ti začutil v sebi, da ti je pomembno! Loči, strgaj in pretrgaj vezi, ki te z občutki krivde vežejo na ljudi, ki hodijo drugačno pot! Ker šele potem boš svoboden, šele potem boš osvobojen in šele potem boš lahko tudi vanje zrl samo z – ljubeznijo. Brez občutkov krivde, brez občutka samoobtoževanja, brez občutka slabe vesti… Ker oni so oni in njihova pot je njihova pot... Ti si ti in tvoja pot je tvoja pot... In na takšen način lahko mirno, neobremenjeno in z ljubeznijo pogledaš tudi njihovo pot, čeprav je popolnoma drugačna od tvoje…

Treba pa je nekaj vedeti. Vsako zapisovanje novega vzorca (prepisovanje starega) je povezano s slabimi občutki. Ker tvoja podzavest itak hoče realnost takšno, kakršno pozna ona. Hoče tvoje reakcije takšne, kakršne jih pozna ona. Hoče tvoje doživljanje takšno, kakršnega pozna ona... In nujno se boš slabo počutil, kadar boš naredil potezo, ki je do tega trenutka nisi zmogel in tvoji podzavesti ni »domača«. In takrat padeš v ego stanje malega fantka – prestrašenega in prilagojenega otroka, tvoje doživljanje v tistem trenutku je enako doživljanju malega fantka, ki se je počutil krivo, če ni sprejel nečesa, za kar so drugi od njega pričakovali, da bo… In takrat je potrebno vklopiti samo zavedanje – iti v ego stanje odraslega in z ego stanja odraslega pogledati, kaj se dogaja. Recimo: OK, zdajle se počutim slabo. Zato, ker nisem naredil tistega, kar so drugi od mene pričakovali, da bom. Počutim se krivega. Ampak! Je to res to? Sem res jaz tisti, ki moram živeti po pričakovanjih drugih? Prevzeti njihove poglede, njihova stališča, njihova prepričanja, pa četudi le-ta niso moja? Ne! Tega ne želim in to mi ni potrebno.Tile občutki so torej samo še zadnji poskus telih mojih saboterjev, ki me poskušajo vrnit nazaj v vlogo tistega otročka, ki ni znal reči ne. Ki je svojo ljubezen iskal na način, da je bil vedno poslušen, vedno ubogljiv in izredno dojemljiv za vse, kar so hoteli vanj vtisniti drugi. Moje bistvo želi drugače. In to je pač pot, ki jo moram prehoditi, da bom dosegel svoj cilj…

Nekako takole se mi je zapisalo moje razmišljanje ob branju začetka tegale topika. Lahko, da sem v razmišljanju čisto falila, če pa sem ti s tem kaj pomagala, potem sem pa samo vesela.  

In vedno se spomni: edino skozi trpljenje pride vstajenje… prava spoznanja in prave globine se dosežejo le na ta način…

Pazi nase!