Tako zelo smo navezani na svoje trpljenje, da se smejimo ponavadi le tedaj, kadar sproščamo napetost. Le redko, zelo redko, se smejimo brez vzroka. Ne znamo se smejati, ne znamo biti srečni celo v našem smehu je bolečina.
A smeh je tako čudovit, to je tako globoko čiščenje, tako globoko prečiščevanje. Vadiš vsako jutro, potem, ko se zbudiš in spremenil se vam bo cel dan. Če se prebudite s smehom, boste kmalu začutili, kako absurdno je življenje. Nič ni resnega, celo svojim razočaranjem se lahko smejite, celo svoji bolečini se lahko smejite, celo sebi se lahko smejite. Ko se zjutraj prebudite, se pretegnite kakor mucek, še preden odprete oči. Pretegnite vsak del svojega telesa. Uživajte v pretegovanju, uživajte v občutju prebujanja in oživljanja svojega telesa. Po treh ali štirih minutah pretegovanja se s še zmeraj zaprtimi očmi zasmejite. Pet minut se samo smejite. Sprva boste to počeli vi, toda kmalu bo zvok prizadevanja, da bi se smejali, povzročil pravi smeh. Izgubite se v smehu. Za to tehniko boste morda potrebovali več dni, preden je boste sposobni. Nismo se vajeni smejati, pozabili smo se smejati. A kmalu bo smeh spontan. In potem vsako jutro uživajte.

By Ata Osho

Ko delate tratak, morate nepretrgano, ne da bi trenili, trideset do štirideset minut strmeti. Vsa vaša zavest mora iti v oči. Postati morate oči. Pozabite na vse drugo. Pozabite na ostalo telo. Samo bodite oči in nenehno strmite, ne da bi trenili. Ko je vsa zavest osredotočena v očeh, pride do vrhunca napetosti, do klimaksa napetosti. Oči so vaš najbolj občutljivi del. Zato lahko postanejo bolj napete od katerega koli drugega dela. In, ko je napetost v očeh, je napet celoten um. Oči so samo vrata v umu. Ko postanete oči, in ko oči dosežejo vrhunec napetosti, tudi um doseže vrhunec napetosti. Ko padete iz tega vrhunca, brez truda, brez napora padete v brezno sprostitve. Tratak v zavesti ustvarja enega najmočnejših vrhuncev napetosti. S tega vrhunca se spontano pojavi nasprotje, se spontano dogodi sprostitev.
Ko delate tratak, se mišljenje samodejno ustavi. Postopoma se bo vaša zavest močneje osredotočila v očeh. Samo zavedali se boste, nobenega mišljenja ne bo. Oči ne morejo misliti. Ko je vsa zavest osredotočena v očeh, nima um prav nobene energije za mišljenje. Uma ni — samo oči obstajajo — zato ni mišljenja.
V trenutkih, v katerih hočejo oči treniti, so trenutki, na katere morate paziti. Um hoče dobiti energijo nazaj, da bi mislil, hoče premotiti zavest proč od oči in jo spraviti nazaj k sebi. Zato je potrebno nepretrgano strmenje, fiksirano strmenje. Celo samo en gib z očmi da energijo umu, zato oči sploh ne ganite. Vaš pogled mora ostati absolutno fiksiran. Ko strmite brez gibanja oči, se ustali tudi um. Um se giblje z očmi. Oči so vrata, vrata, ki pripadajo notranjemu umu in tudi zunanjemu svetu. Če so oči totalno fiksirane, se um ustavi. Ne more se ganiti. Tehnika začne pri očeh, kajti začeti pri umu je težko. Um je težko nadzorovati, a oči so zunanja stvar, lahko jih nadzorujete. Zato držite svoj pogled absolutno fiksiran, strmite, ne da bi trenili. Ko oči mirujejo, se umiri tudi um.

By Ata Osho

Meditacija pomeni predaja, popolna prepustitev. Brž, ko se človek preda, se znajde v rokah božanskega. Če se oklepamo samega sebe, ne moremo biti eno z vsemogočnim. Ko valovi izginejo, postanejo ocean.
Naredimo nekaj poskusov, da bi razumeli, kaj je mišljeno z meditacijo
Sedite tako, da se vas nihče ne dotika. Počasi zaprite oči in sprostite telo. Popolnoma se sprostite,tako, da v telesu ni nobenih napetosti, nobenih tenzij. Zdaj si predstavljajte reko, ki teče zelo hitro, z neznansko silo in bučanjem med dvema gorama. Glejte jo in skočite vanjo a ne zaplavajte. Naj voda nosi telo brez vsakega gibanja. Zdaj se gibljete z reko samo plavate na njej. Nikamor vam ni treba iti, nobenega cilja ni, zato sploh ni treba plavati. Čutite, da ste suhi list, vejica, ki jo voda nosi brez napora. To morate jasno izkusiti, tako, da boste vedeli, kaj je mišljeno s predajo s totalno prepustitvijo. Če ste razumeli, kako se prepustiti vodi, nato odkrijete, kako umreti, kako se popolnoma porazgubiti. Oči imejte še naprej zaprte, telo naj postane ohlapno, popolnoma se sprostite. Glejte gorečo pogrebno grmado. Pred vami je skladovnica drv, ki so jih prižgali, plameni z grmade pa se skoraj dotikajo samega neba.
In zapomnite si eno : vi niste le opazovalec goreče grmade, položili so vas nanjo. Okrog stojijo vsi vaši prijatelji in sorodniki. Bolje je izkusiti ta trenutek smrti zavestno, kajti nekega dne bo zagotovo prišel. Ko plameni segajo vse višje in višje, čutite, da vaše telo gori. Kmalu bo ogenj sam ugasnil. Ljudje se bodo porazgubili, pokopališče bo prazno in spet tiho. Začutite to in videli boste, da se je vse pomirilo in da ni ostalo drugega kot pepel. Popolnoma ste izginili. Zapomnite si to izkušnjo izginotja, kajti meditacija je tudi neke vrste smrti. Obdržite oči zaprte in se popolnoma sprostite. Ničesar vam ni treba narediti. Ničesar ni treba narediti, preden ste bili vi, so bile stvari, kakor so, in enake bodo potem, ko boste umrli.
Zdaj začutite, da se tisto, kar se dogaja, dogaja. Začutite takšnost tega. Tako je, samo to je možno, drugače sploh ne more biti. Zakaj se torej upirati. S takšnostjo je mišljeno nobenega odpora. Ni nikakršnega pričakovanja, da bi moralo biti kakorkoli drugače, kakor je. Trava je zelena, nebo je modro, valovi na morju bučijo..ptice pojejo, vrane krakajo vi ne nudite nobenega odpora, kajti življenje je takšno. Nenadoma se dogodi preobrazba. Kar ste običajno imeli za motnjo, se vam zdaj zdi prijazno. Vi nimate nič proti, srečni ste z vsem, kakršno je. Prva stvar, ki ste jo torej morali narediti, je bila, pustiti, da vas nosi morje eksistence, namesto, da plavate. Kdor se je pripravljen prepustiti, da ga nosi voda, tega reka samo odnese v morje. Če se ne upiramo, nas življenje samo popelje k božanskemu. Drugič, morate se razbliniti, ne pa se reševati pred smrtjo. Kar hočemo rešiti, bo zagotovo umrlo, a kar bo ostalo večno, bo ostalo brez našega truda. Kdor je pripravljen umreti, odpre svoja vrata, da pozdravi božansko, a če tiščite svoja vrata zaradi strahu pred smrtjo delate to na račun nedoseganja božanskega. Meditacija pomeni umreti.
Zadnja stvar, ki ste jo morali izkusiti, je bila takšnost. Samo sprejemanje obojega, cvetlice in trnja vam lahko prinese mir. Mir je, konec koncev, plod totalnega sprejemanja. Mir pride le k tistemu, ki je pripravljen sprejeti celo odsotnost miru.
Zato zaprite oči, telo naj bo ohlapno, čutite, kakor da v njem ni življenja. Čutite, kako se sprošča. Čutite in kmalu boste spoznali, da niste njegov gospodar. Vsaka celica, vsak živec v telesu, bo sproščen. Kakor, da telesa ni. Pozabite na telo, naj ga nosi reka. Naj vas reka življenja odnese, kamor hoče, naj vas nosi, kakor suhi list. Nato začutite, kako se dih postopoma umirja, kako postaja tih. Ko se dihanje umiri, boste začutili, da ste se razblinili. Čutili boste, da ste na goreči grmadi in da ste popolnoma zgoreli. Niti pepel ni ostal. Nato prisluhnite ptičjemu petju, sončnim žarkom, valovom na morju in jih opazujte kot priča sprejemljivi in vendarle budni, čuteči. Telo je sproščeno, dihanje je mirno in vi ste v takšnosti. Vi ste samo priča vsemu. Postopoma boste v sebi začutili preobrazbo in nekaj v vas nenadoma utihne. Um je utihnil in se spraznil. Začutite, bodite priča temu in izkusite.
Reka je odnesla vaše lebdeče telo, na grmadi ga je použil ogenj, vi pa ste bili temu priča. V to ničnost stopi blaženost, ki ji pravimo božansko. Nato dvakrat ali trikrat počasi vdihnite in z vsakim dihom boste začutili svežino, mir in blaženo radost. Zdaj počasi odprite svoje oči in se vrnite iz meditacije.
Ta poskus ponovite vsak večer pred spanjem in pojdite nato takoj spat. Postopoma se bo spanec spremenil v meditacijo.

By Ata Osho

Kreden iz katere knjige to daješ sem.

Odlično!

Tvoj rajski vrt

Vsaka celica tvojega telesa je majhno bitje, vsaka celica tvojega telesa je košček narave.
Vsaka celica tvojega telesa potrebuje tvojo ljubezen. Tvoje telo bi lahko primerjali z velikim vrtom. Tvoje telo je vrt, poln življenja, vrt, v katerem se vse prepleta, vrt, v katerem je popolna skladnost, vse v njem raste, cveti in živi. In če hočeš, si lahko predstavljaš, kako se tvoj vrt odene v cvetje, kako vse v tvojem vrtu raste.
Razum bi rad spravil stvari v določen red: tu so parkirni prostori, tam so polja in travniki, urejeni gozdovi…
Živel si in premišljeval in morda si spravil svoj vrt v določen red…In mogoče ta red ne ustreza povsem naravnemu stanju, v kakršnem bi lahko bil tvoj vrt.
Kadar kmet pusti kos zemlje čisto pri miru, je zemlji všeč, začenja se spreminjati na bolje.
Pusti park nekaj časa kar tako. Kaj se bo zgodilo? V kratkem času bo poln rož in zelišč, vitic, drevja in grmovja…

Nekaj časa je treba, da se vzpostavi naravno ravnovesje, da nastane harmonija. Silna ustvarjalnost se sprosti v tem vrtu, ki ga pustimo na miru. Kdo smo mi, pravzaprav, da bi smeli presojati, katera zel je dobra in kaj je plevel? Narava sama ve, kaj je dobro. Nekoč je bila zemlja raj. Tudi ti lahko postaneš raj, rajski vrt. In kako se čudiš, kadar se lahko tvoj vrt svobodno razvija, kadar svobodno raste. Čudiš se, kako vse cveti, kako vse rodi plodove, kako klijejo skrita semena. Le dobro si oglej svoj vrt. Vse polno živali, si ptički gnezda gradijo,
veter boža cvetlice. Zjutraj posije sonce na kapljice rose. Vse čutiš: sonce, dežek pomladni, jesensko meglo, ples listov v vetru.
Uživaj v menjavi letnih časov. Občuduj kalitev in cvetenje spomladi, glej čebele, čmrlje, kačje pastirje poleti. Toliko življenja je v tebi, toliko bitij živi v tebi, se v tebi hrani, se tebe veseli. Kakšen vrt si?…Kakšen vrt bi bil rad?…
Vsak kos narave ima svojo lepoto. In kdo smo mi, da bi določali, kaj je lepše: gorska pokrajina z rušjem in redkimi rožami, samotna, čista in mirna…ali pragozd, poln kipeče življenjske energije, topel, hrupen, barvit. Vseeno je, kakšen vrt si; lep vrt si, naraven, enkraten, zdrav...kot rajski vrt.
Lep vrt si, ob vsakem letnem času. Za pomladjo pride poletje, kakšno obilno poletje: kako barvito, kako sončno...In glej, kako se vsi listi in cvetovi in veje obračajo k soncu in sprejemajo njegovo energijo. Čutiš, kako pada dež v tvojem vrtu. Čutiš moč, vse večjo moč..Čutiš številne vibracije v vrtu, nihaje življenja, vire moči, od koreninskih laskov do listkov, čisto na koncu vej...In glej, metulji, ptički in srne. Toliko živega je našlo zavetje v tem vrtu, toliko plodnosti, preobilje plodnosti povsod. Moč, ustvarjalnost, življenje, povsod, kamor seže pogled. Vse to se zgodi, če dovoliš svojemu vrtu, da se razvija tako, kot mu je določeno. Toliko harmonije je lahko v njem, toliko veselja do življenja, toliko radosti, smeha.
Vse se preteka. Čutiš veter, dih življenja v tvojem vrtu. Slišiš šelestenje listov v lahni sapici, kako se predajajo temu, kar je…Kako so modri..Listi in veje se obračajo tako, da se čim manj upirajo vetru. In listi uživajo, ko jih veter boža. Pomisli na jesen, zrelost, plodove. Zlato sonce, lahne meglice. Uživaj bogastvo narave. Veš, da se to bogastvo lahko pomnoži. Iz enega vrta lahko nastane več vrtov..Vsak, ki se odpre, lahko dobi del tvojega bogastva, se lahko hrani s tvojo
polnostjo, z bogastvom tvoje duše. Eno jabolko lahko spočne mnogo jablan, in glej, koliko jabolk je na teh drevesih.
Iz enega jabolka nastane na tisoče novih, če so razmere ugodne. Dobre razmere pa ustvariš, če daš svojemu vrtu, kar potrebuje, in opustiš, kar mu škodi.
In ti veš, kaj potrebuje tvoj vrt. To prav dobro veš. Pusti mu, naj se razvija naravno, naj sledi svojim vzgibom. Pusti mu svobodo! Tudi celice tvojega telesa vedo, kaj potrebujejo, vedo, kaj je naravno, kaj je ustvarjalno. Samo pustiti jim moraš, jim dovoliti, da se razvijajo, in da si priskrbijo, kar potrebujejo. Tako boš vzcvetel, kot rajski vrt. Raj zate in za druge. Zdrav, lep, dober, naraven. V tem vrtu se tako dobro počutiš, da si v sebi in s seboj popolnoma zadovoljen.
Predstavljaj si rajski vrt, košček narave. Kako se počutiš v tem vrtu?Samo tam bi bil, samo užival bi v njem. Nobenih potreb ne čutiš, pod drevo ležeš, se na deblo nasloniš, poslušaš brenčanje žuželk, čutiš življenje, čutiš, kako se pretakajo sokovi po deblu, vonjave plodne zemlje, gledaš pisane metulje, hrošče, občuduješ elegantni let ptic, prisluškuješ njihovemu petju. Tako postaneš del narave, majhen rajski vrt, brez želja. V tebi je mir, popolno zadovoljstvo s tem, kar imaš, in s tem, kar si. Vseeno ti je, kakšen je videti tvoj vrt! Živiš, in to je dokaz, da si ljubljen. Vse, kar te obdaja, te ljubi. Ta prostor te ne bi sprejel, a tudi ta prostor te ljubi. Ta zrak te ljubi in ti dovoli, da ga dihaš. Vse, kar te obdaja, te ljubi! Morda tvoj razum tega noče dojeti, a živeti pomeni rasti, se učiti, zoreti. Ljubezen pa pomeni, da včasih tudi kak vihar zajame tvoj vrt. Tudi zima je oblika ljubezni; saj vsak potrebuje čas za počitek.

In glej, kako lepa je zima! Pozimi zajame tvoj vrt koprena žalosti. A žalost je lepo čustvo, če jo sprejmemo. Belina snežne odeje, mir, spokojnost..kristali snežink, zraka svežina, tiho zbiranje moči. Pozimi doživiš globino, globino žalosti, nedojemljive, težke. Sprejmi letne čase svojega življenja, sprejmi vse občutke in prišla bo naslednja pomlad, a tvoj vrt ne razmišljao naslednji pomladi, samo tu je in uživa v hladu, jasnini in preprostosti, v beli svetlobi, v nežnosti pod belo odejo. In spet naznanjajo pomlad zvončki in trobentice, snega ni več, in vrt se čudi, presenečen je, vsako leto znova. Prve kali, prvi cvetovi, vse je, kot bi bilo prvikrat.
Vse ozeleni, novi popki in poganjki, in vrt je vse lepši, iz dneva v dan, vse lepši, vse lepši.
Spet in spetse obnavlja čudež. Glej prihajajo živali, vse več in več, dehteči zrak, topli veter, bleščava sonca, vse je kot umito. Čutiš, kako tvoj vrt spet postaja raj, vse bolj popoln, vse bolj skladen. Glej to bogastvo, neskončno ustvarjalnost. Naj se širi tvoj vrt, saj je božji vrt. Popolna harmonija, popolna ustvarjalnost, popolna varnost. V tvojem vrtu lahko najde zavetje veliko ljudi in rastlin in živali, v njem je veselje in počitek. V lepem vrtu lahko vse cveti, vse je sprejeto, vse je lahko tako, kot je. Glej človeka, ki gre skozi vrt, v lepoti vrta postane lep, začuti se tok energije, utrip moči, moči in varnosti. Čutiš, čutiš dih pomladi, njeno moč v sebi, kako polzi po žilah, kako čudovito polzi po žilah.

(Če po transu ne želite zaspati, si dajte naslednjo sugestijo:)

Kot se je vrt zbudil v novo življenje, se boš tudi ti zbudil, in počutil se boš kot prerojen, svež, poln moči in spet čisto buden!
To besedilo ima, posebno, če ga poslušate, ko ste popolnoma sproščeni, očitne zdravilne, regenerativne psihosomatske učinke. Posebno pomembne so pri tem slikovite predstave.

Sproščanje energije - nevarna vaja.

Vse preveč smo napeti, napetost pa v nas povzroča raznorazne reakcije. Nekateri si pač že domišljajo, da so videni v vsakem postu, pa ni res, to je le njihova prenapeta domišlija.

Če se le hočete rešiti odvečne negativne energije je tale vajca pravo presenečenje in olajšanje za vse prenapete, nervozne duhovneže.

Nič ne stane, le par minut priprav in rezultat je tukaj.

Takole poteka tale enostavna vajca, vendar ponavljam, vajca je nevarna, posledice vaje so vidne, slišne in obvohane.

Lepo se zravnajte, bodite popolnoma ravni, potem po nekaj sekundah tišine in zahvalnosti prepognite zgornji del telesa in noge daste v širino ramen, ko ste tako prepognjeni se začnete koncentrirati na trebušni del in ritni del telesa.
Potem zaprete oči, pomigate z ritjo, levo in desno, enkrat ali dvakrat bo dovolj, po vaši želji pa lahko tudi večkrat.
Potem napnete vse mišice na telesu, od nog, rok, trupa, glave, vse, pač vse mišice kolker se le da.
Ko tako napeti čakate se skoncentrirate na trebušno ritni del telesa in začnete obenem pritiskati z vso močjo na ritni del.
Ko pride do vrhunca se odvečna energija, porabljena, tačrna energija sprosti, paziti morate le, da vzadaj vsaj tri do štiri metre ni kakšnih steklenih stvari, kajti eksplozije pritiska tačrne energije so pri ljudje različne.

Potem se po opravljenem čiščenju tačrne energije vzravnate in seveda, če je prišlo do neprave eksplozije odpravite v kopalnico.

Saj sem vas opozoril, da lahko namesto tačrne energije prileti ven sam smrdeči hudiček

Pa veselo treniranje.

By Ata Kr_eden

Kr-eden, sem delala tisto vajo TARTAK, čist noro, zelo dobro.

HVALA Kr-eden

jaz sem zdejle tud v navalu dobrote: OPROSTI Kr-eden

 in mislim, da so te vaje zelo dobre in niso pokvarjene, tudi ti nisi, ne nisi