
včeraj smo se na srečanju pozitivnih forumašev in ljubiteljev pozitivk v piramidi dotaknili tudi joda v soli, ki ga je v jodirani soli po vseh zahodnih državah destkrat, do tudi dvajsetkrat preveč, glede na težo in starost človeka, ki tako sol konzumira.
Preveč joda v soli in hrani poveča delovanje ščitnice in izločanja hormonov, kar povzroča notranjo in zunanjo hiperaktivnost pri človeku in je danes tudi eden od glavnih razlogov za pretirano debelost ljudi, kaj pa nespečnost, psihične bolezni kot so sizofrenija, depresija itd, ali ima jod kaj opraviti pri tem?
Odgovor je seveda : DA, YES itd
Kaj povzroča pretirano aktivnost ščitnice sem vam pojasnil zgoraj, kako pa vlade rešujejo ta problem, si pa preberite tu spodaj
tale članek je iz BBC branje je nadvse poučno, priporočljivo in rešitev?
Uporabljajte tibetansko himalajsko sol, ali pa naravno fermentirano sojino omako tamari, ali pa shoyu.

Zdravljenja ščitnice nevarno?
Znanstveniki opozarjajo, da so bolniki z Gravesovo boleznijo lahko popolnoma po nepotrebnem izpostavljeni visokim dozam sevanja. Radioterapija lahko pri njih zelo poveča tveganje razvoja rakastih obolenj v prihodnosti.
V Veliki Britaniji z Gravesovo boleznijo živi na tisoče žensk. Gre za bolezensko stanje pri katerem ščitnica proizvaja preveliko količino hormonov. Trenutno jo zdravijo tako, da uničijo celotno ali pa samo del te žleze, in sicer z uporabo radioaktivne oblike joda, tako imenovanega jod-131. Terapija ni prilagojena potrebam individualnega posameznika, kar pomeni, da so pacienti obsevani s fiksno dozo radioaktivnega elementa, ki znaša 370 megabecquerelov. Pri tem ni upoštevana niti sama velikost ščitnice, niti njena reakcija na prisotnost joda v telesu.
Vedno enaka doza obsevanja
Helene Jonsson s švedskega Inštituta za regulacijo radioterapije je analizirala 187 primerov zdravljenja Gravesove bolezni v bolnišnici Malmo, ki so potekali med leti 1984 in 1988. Višina doze joda-131 je bila določena za vsakega pacienta posebej. Jonnson je ugotovila, da so bili nekateri bolniki obsevani veliko več kot je bilo potrebno, in sicer dvakrat več kot bi bili, če bi prejemali fiksno dozo elementa. Še posebno je skrb vzbujajoča uporaba joda-131 pri otrocih. Izvedeno je bilo že veliko raziskav, ki so skušale ugotoviti ali se lahko doza sevanja prilagaja vsakemu posameznemu pacientu. Rezultat je bil vedno negativen. Večina strokovnjakov uporablja fiksno dozo joda-131 v pričakovanju, da bodo z njo pozdravili večino bolnikov. Pri tem pa se seveda lahko zgodi, da bodo nekateri izmed njih izpostavljeni preveliki količini sevanja. (BBC)
kot bi bila osnovna funkcija neke države
proizvodnja bolnikov, se vam ne zdi?