Sicer pa sama uspešnost na faksu niti ni tisti najpomembnejši faktor, s katerim bi lahko ocenjevali splošno uspešnost.
Bolj objektivno bi bilo pogledati, na katerih področjih je največja koncentracija nadpovprečnih rezultatov glede na spol.

V znanosti in tehniki sploh ni kaj primerjati.
V medicini so ženske nenadomestljive kot negovalke, sestre in splošne zdravnice, vendar so za vrhunske (zgodovinske) rezultate spet skoraj izključno zaslužni moški.

Na različnih družbeno političnih področjih obstaja množica izredno sposobnih in predvsem zelo marljivih žensk, (ki dobesedno živijo za sistem),  vendar skoraj vsa pomembnejša in najbolj odmevna mesta ponovno zasedajo moški.

V prosveti na nižjih nivojih izobraževanja jasno prevladujejo ženske,  medtem ko je na višjih (akademskih)  nivojih mogoče ponovno opaziti močno prevlado moških.

Če uporabim desno polovico možganov im poskušam sintetizirati splošno sliko, zgleda, da množica sposobnih žensk skrbi za vzdrževanje sistema, medtem ko ga moški porivajo naprej ( v lepšo prihodnost  8)  )

NERA wrote on 24.12.2003 at 14:47:05:

Kaj si mogoče bolj želiš vrnitev v preteklost?

(aha, seveda, ve si želite, da ostane tako, kot je - ženske sistem vzdržujejo, naprej ga porivajo moški  8)  )

Moški princip je aktiven - ženski pasiven.

sinjeoka wrote on 24.12.2003 at 18:15:22:

Gotovo, da se pri ocenjevanju dogajajo tudi nepravilnosti, vendar te pri doseganju nadpovprečnih rezultatov nimajo večjega pomena ali pa ga imajo v pozitivnem smislu, kajti ko se nekdo znajde pred neznanim izzivom, je več ali manj prepuščen samemu sebi, svoji vztrajnosti in iznajdljivosti in takrat mu nobene šolske ocene ali visoka priporočila ne morejo več kaj dosti pomagati.
Nasprotno pa je konformizem in naklonjenost sistema pogosto lahko bolj ovira, kot prednost.

Edisiona so naprimer vrgli iz osnovne šole že takoj na začetku, češ, da je bebec, ki ničesar ne kapira.
Podobno so imeli mnogi najpomembnejši raziskovalci na svoji raziskovalni poti mnogo več preprek, kot podpore in to se ponavlja v toliko primerih, da izpade že skoraj kot pravilo.

To so pa najpogosteje taki pogoji, s katerimi so se voljni zavestno spopasti  pretežno moški.
Da ne bo pomote, naj poudarim, da so se z nevzrdžnimi razmerami zmožne uspešno spospasti tudi ženske, vendar imajo te pred sabo običajno povsem druge, bolj "zemeljske" cilje in ideale, kot moški.

Moj namen tudi ni zganjat šovinizma, ampak če se že pogovarjamo, pa se dajmo o sicer majhnih, a pomembnih razlikah med moškimi in ženskami.

Zaradi večjega moškega osipa na naših faksih, (kar najbrž ni svetovni trend) še ne moremo kar takoj zaključiti, da so pa zato naši študentje naenkrat postali bolj butasti ali pa morda, kar bi bilo sicer vzpodbudneje slišati, da so postale naše študentke pametnejše.

Ženske v zadnjih 100 letih res dosegajo na določenih področjih vidnejše uspehe, na nekaterih področjih, predvsem tistih povezanih s tehniko in naravoslovnimi znanostmi na splošno, pa nič bolj, kot je bilo to že pred stotimi leti.

Glede razlik v inteligentnosti med spoloma so bile narejene raziskave, ki jim lahko verjamemo ali pa tudi ne in ki so pokazale, da je povprečna inteligentnost pri obeh spolih enaka, razlike pa so v večji razpršenosti (disperziji) pri moških, kar pomeni, da je med moškimi na eni strani več podpovprečno inteligentnih, na drugi strani pa več nadpovprečno inteligentnih. (zvončasta kriviulja je za žensko populacijo bolj pokončna in bolj zgoščena okoli centra. Razmerje moški:ženske z IQ>145 je 1,2 : 1)

Pomembne so tudi razlike v vrsti inteligence. Ženske so boljše v verbalnih sposobnostih, moški pa v spatialnih sposobnostih (prostorska predstava in vizualiziranje objektov). Razlike v teh dveh vrstah inteligentnosti so v povprečju tudi za 10 IQ točk, enkrat v prid enim, enkrat drugim.

Razlike so biološko pogojene in z njihovim zavedanjem lažje razumemo zakaj so lahko moški uspešnejši na nekaterih področjih, ženske pa na drugih in kako to v praksi optimalno izkoristiti.

Podobno, kot se je koristno zavedati telesnih razlik med spoloma pri športu.

Kaj konkretno se pa dogaja na naših faksih, pa ne bi vedel, odgovor bo pa najbrž res nekje med tistim, ki ga je podal titud glede samodokazovanja in tistim, ki sem ga omenil kot značilnost našega izobraževalnega sistema, ki je naravnano izrazito v smeri nekreativnega  faktografskega memoriranja.

sinjeoka wrote on 24.12.2003 at 20:49:39:


Ne bom zdaj o cifrah in koeficientih, ker je že Bardo to lepo razložil.

Ne samo ženske, tudi moški so več dosegli v zadnjih sto letih. Za ženske lahko celo rečemo, da so več dosegle šele v zadnjih štiridesetih letih.
Zakaj? Kot si že sama odgovorila. Patriarhalnost.

Osip je med moškimi večji zato, ker smo manj vztrajni in trmasti od žensk. In prej vržemo puško v koruzo.

Ja šola je potrebna za pot navzgor, je pa včasih prevelika izobrazba tudi zavora. To se zgodi v primeru, ko je nek direktor firme naprimer ing.; in pol želi službo nekdo, ki je pa naprimer univ. dipl. ing. ali celo mag. Takega se trenutna vladajoča sfera v firmi boji, ker jih lahko kaj kmalu ogrozi, še posebej, če je sposoben-a.

Samo, jebi ga, kot je rekel Andres, še vedno in še bolj kot včasih potrebuješ za pot navzgor v večini primerov nekoga, ki je VIP.

Pri mehanikih pa je tako, da sedaj tisti stari mehaniki, ki niso osvojili osnov računalništva ležijo pod avtom in šraufajo getribe, oni mlajši pa lepo tipkajo po tastaturi in gledajo v monitor, kako se obnaša konjiček.

Quote:


Torej je to problem vzgoje


Quote:


OK sicer mi ni čisto jasno kaj ima to veze s topikom - osipu moških na faksu, ker veze so potrebne vsakomur ne glede na spol

Quote:


Ja samo tisti, ki gledajo v monitorčke nimajo naziva avtomehanik, oziroma so morali še kako dodatno izobraževanje zaključit, da vedo kaj tisti lušni znakci v monitorju pomenijo

Uh, jaz tukaj nisem imela nobega namena debatirati o bolj ali manj uspešnosti žensk in moških v poklicnem lajfu. Ker kaj je to uspešnost bi se itak samo po sebi dalo debatirati (keš, ugled, zadovoljstvo v službi, intelektualno zanimivo delo...)

Ma če pogledamo zgodovino in nekaj malega vladaric od Elizabete I Angleške, Avstrijske Marije Terezije ali ruske Katarine Velike so zgodovino zaznamovale kot spretne političarke in reformistke...a kot sem že rekla to ni namen tega threada.

Jaz se sprašujem kaj je v Sloveniji (tukaj in zdaj) narobe, bodisi s sistemom  višjega šolstva ali z načinom vzgoje naših fantov, da je osip tako velik.
Nekdo je napisal ženske so bolj trmaste in vztrajne (ali bi se lahko potemtakem reklo, da so moški bolj leni?), nekdo drug je argumentiral, da obstajajo faksi, koder se zicledra ne rabi...kar pomeni, da zicleder ni baš nujni faktor...

Mogoče kasnejša puberteta pri fantih (glede na dekleta)...

Vsaj po mojih izkušnjah za generacijo 24-30 nekako velja, da je ne-opravljen faks dokaj dober pokazatelj stanja duha v glavi človeka.
Pri starejših to velja precej manj. Takrat je bil sistem precej bolj odprt do samoukov in self made ljudi.




Andres wrote on 25.12.2003 at 13:30:15: