S škatlico cigaret do pokojnine
Koliko privarčujemo in kako oplemenitimo prihranke v 30 letih, če se na dan odpovemo nakupu škatlice cigaret? Škatlica cigaret, vaš zaklad in čudež obrestnih obresti. Kaj ima zgoraj našteto skupnega? Precej, če postavimo stvari v prava razmerja! V nadaljevanju predstavljamo vpliv višine letnega donosa na razvoj privarčevanih sredstev vlagatelja pri dolgoročnih varčevanjih. Za osnovo bomo vzeli vlagatelja, ki se je odpovedal majhni vsoti – na primer dnevni škatlici cigaret, zato da bi nekaj privarčeval za svojo pokojnino. Opazovali bomo pomen različne donosnosti različnih varčevalnih produktov pri dolgoročnem varčevanju in s tem skušali opozoriti na pomen pravilne izbire varčevalnih produktov pri dolgoročnem varčevanju. Zgolj varčevanje ali plemenitenje kapitala? Najprej moramo opredeliti, kaj pomeni plemenitenje kapitala. Slikovito lahko to razložimo na primeru. Lepo se sliši, če ima nek (bančni) varčevalni produkt 9,8 % letno donosnost. Vendar pozor! Kakšen pa je realni donos tega produkta? Če ima valuta, v kateri varčujemo 8 % letno inflacijo, je realni donos le 1,8 % letno. V tem primeru ne gre zgolj za varčevanje, ampak tudi za plemenitenje prihrankov, saj je njihova realna vrednost vsako leto večja za 1,8 %. Lahko bi tudi rekli, da si za denar lahko vsako leto več privoščimo ali kupimo. Predpostavimo, da je »uradna« inflacija za nekaj odstotnih točk nižja od resnične, ki je na primer, 9,8 %. V takšnem primeru bi z varčevanjem zgolj ohranjali realno vrednost prihrankov, ne moremo pa govoriti o plemenitenju kapitala, saj njegova realna vrednost ostaja nespremenjena.
Kmalu se nam obeta tudi davek na bančne obresti, predpostavimo, v višini 20 %. S tem se donos opisane naložbe zniža na 7,84 % letno. Ob upoštevanju 9,8 % dejanske inflacije tako na letnem nivoju izgubljamo 1,96 %. V takšnem primeru sicer varčujemo, vendar prihranki izgubljajo na svoji realni vrednosti, ali povedano drugače, s prihranki lahko kupimo vedno manj.
Torej, o plemenitenju kapitala lahko govorimo zgolj takrat, ko je realen donos naložbe višji od inflacije, ki velja za valuto, v kateri varčujemo. S tem se realna vrednost prihrankov povečuje po stopnji, kolikor je donosnost naložbe dejansko višja od razvrednotenja denarja, (predvsem inflacije). Zato varčevalci, ki želijo prihranke ne zgolj ohraniti na sedanji realni ravni, ampak jih tudi oplemenititi, iščejo naložbene možnosti, ki obetajo čim večjo razliko med stopnjo donosnosti in inflacijo (razvrednotenjem denarja).
Škatlica cigaret je (lahko) vaš zaklad ob primerno izbranem varčevalnem produktu.
Za naslednji primer predpostavimo, da smo se odpovedali 1,75 evra (ca. 400 SIT) na dan, kar v praksi pomeni približno eni škatlici cigaret. Namenili jih bomo dolgoročnemu varčevanju, 30 let. Za tako dolgi rok bomo izračune izvedli v evrih, saj bomo to valuto zelo verjetno uporabljali večino varčevalnega obdobja tudi v Sloveniji. Primerjali bomo, kaj nastane, če primerjamo tri različne varčevalne produkte – alternative, z različno stopnjo donosnosti. Prva alternativa bo bančno rento varčevanje po letni stopnji donosnosti1 2,86 %. Druga alternativa bo varčevanje v obvezniško orientiranem vzajemnem skladu, katerega donos ocenjujemo na 7 % povprečno letno. Tretja alternativa bo delniški vzajemni sklad, z ocenjeno povprečno letno donosnostjo 11%. Prikaz 1 nam prikazuje razvoj vrednosti skozi čas, pod opisanimi pogoji in predpostavkami, rezultati varčevanja pa so povzeti v tabeli 1. Poudarjamo, da je to zgolj teoretičen izračun, ki ni garancija za prihodnost, vendar pa temelji na realnih izkušnjah in ocenah, ter aktualnih trenutnih podatkih. Pri vseh alternativah smo skupno varčevali 10.951,75 evra. Z varčevanjem v banki bi se kupna moč prihrankov povečala za 6,27 %, z varčevanjem v obvezniškem vzajemnem skladu pa za 127,85 % z varčevanjem v delniškem vzajemnem skladu pa za 423,74 %. Še kot zanimivost: Če bi varčevali doma, v nogavici, bi ob koncu varčevanja prihranjen denar imel le še 38,43 % kupne moči.
Slovenci smo kar precej varčen narod, a pri izbiri primernih varčevalnih produktov se ne znamo vedno primerno odločiti. Upam, da bodo navedeni primeri in izračuni katerega izmed bralcev pripravili do (ponovnega) premisleka o razporeditvi sredstev, namenjenih varčevanju.
Torej:
1.če bi ta znesek(10.951,75evra) varčevali v banki bi po 30 letih dnevnega vlaganja po 400Sit istržili okrog 11.638eu
2.če pa bi znesek naložli v delniški sklad s povprečnim letnim donosom 11% bi po 30 letih imeli na računu 57.358,69ojrov kar pa ni tako slabo pri dnevnem vnosu borih 400sitov....komaj čakam penzijo
Home
Pages: 1
