exorcist
Ex Member
|
Zanima me, kako stališče zavzemate, ko se pogovarjamo o prihodnosti celotnega človeštva iz kulturnega, sociološkega in ekološkega vidika?
Večina ljudi je optimističnih, drugih malce manj, kar se tiče naše bodočnosti. Nam grozi apokaliptični zaton celotne civilizacije, samouničenje, pogrom, saj skoraj vsa versta verjamejo, da nič na tem svetu ni večno? Verjemete, da se bomo ljudje spametovali, ali pa je konec neizbežen in že trka na naša vrata, mi pa se delamo gluhe, kot da nič ne čujemo? Vsaj za naše zanance prognoza ni ravno najboljša, saj ne vemo, kaj bo čez 100, 200, 300 let? Ozonska luknja se veča pod vplivom različnih emisij (toplogrednih plinov - CO2, žveplovih oksidov, freonov...), pljuča naše Zemlje (Amazonija - tropski deževni gozd) se drastično iz dneva v dan krči, zaradi izsekavanja in eksporcije lesa v bogate postindustrijske države, kjer je za nekatere ljudi iz revnejših predelov to edini vir dohodka in ključenga pomena za njihovo preživetje, čeprav vejo, da delajo škodo samemu sebi. V revnejših afriških deželah, bogatimi z različnimi naravnimi bogastvi (diamanti, rudninami, drage kovine, nafta) se načrtno s strani zahodnjaških multikorporacij (ekonomski konzorciji, farmacija) podpirajo diktatorski politični režimi pod pretvezo, da delajo za mir, dejansko pa netijo državljanske vojne (lasten narod se med sabo bojuje, genocid nad različnimi ljudstvi, ki so za njih geostrateškega pomena - dobesedno čepijo na naravnih bogastvih, npr. Nube, zaradi česa se vrednost njihove zemlje multiplicira) in kolaborirajo z vojaškimi diktatorji in ozko vladajočo hunto, ki jim omogoča nadaljno izčrpavenja naravnih bogastev, ker vzdržujejo umeten "mir", v zameno pa dobijo orožje, denar in drugo logistično podporo za nadaljno sodelovanje.
Govorimo, da smo ukinili sužnjelastniški sistem, vseeno pa večina ljudi na tem svetu (80%) dela za še večje blagostanje in kopičenje bogastva za majhno elito (20%), ki so vse bogatejši, drugi pa vse revnejši. Bogati so vse bogatejši, revnejši so vse bolj na psu. Navdušujemo se nad globalizacijskim informacijskim prebojem (internet), a kaj, ko jih večina še za kruh nima, kaj jim bo prost pretok informacij, k čemu bo pripomogla akumulacija informacij?
Kako dolgo bomo lahko izkoriščali naravne resorse (nafto, plin, premog, les)? Bomo mater Zemljico izkoristili do obisti, nakar jo bomo zavrgli kot staro kljuse, vendar za kakšno ceno, kajti zanka okrog našega vratu, ki smo si jo sami nadeli, počasi, nevede, a vztrajno zapenjamo in zategujemo, je to odraz naše lastne požrešnosti?
|