Bilo mi je prvič

 Pogledala sem na koledar in kar zadrhtela. Danes je tisti dan. Odhajala sem od doma in noge so mi zaostajale ko sem hodila tja. Tukaj je to. Obšla me je črna slutnja bolečine. vzpenjala sem se po stopnicah in stiskalo me je v trebuhu. Neskončne stopnice in trebuh, ki gre vase. Končno sem na vrhu. Zadihana sem, pa ne od napora, ampak od pričakovanja neznanega. Sem že pri vratih. Malo se usedem, da se umirim.
   Potrkam in vstopim. Zagledam ga, ki bo prvi tipal, kjer še ni nobeden. Nasmehne se mi:"Si le prišla." Zmrazilo me je. "Semle se spravi." In kolena so mi klecala. Usedla sem se, toda znašla sem se v polležečem položaju. " Tako lažje pridem zraven," mi je objasnil. Začelo se je.
   Spustila sem glavo, ker sem vedela, kaj je hotel od mene. Nisem želela, da bi počel z mano kaj takega, a sem vseeno dovolila. To mi je bilo prvič.
   Njegove roke so se približale temu mestu. Postajalo mi je vse bolj vroče in mučno. Zadrževala sem dih, ko sem videla, kaj je držal v roki. "Nežen bom," je zašepetal. Potem me je prosil, naj malo razširim. Začelo me je boleti, a sem se obnašala kot prava ženska. Nisem mogla vzdržati, pa sem vzkliknila: "Aaaa!"
   Sedaj je v enem dahu dejal: "Končal sem." Nato ga je izvlekel. "Ne bo te več bolelo," je dejal. Videla sem njegovo roko, v kateri ga je držal, še vedno malo krvavega. Z nasmeškom na licu je dejal: "Upam, da ti ni žal, sama vidiš da je bil precej velik in si lahko srečna, da si se tega rešila." Bilo mi je vroče, a se ja splačalo trpeti.
   Tako mi je bilo prvič, ko mi je zobozdravnik izpulil zob.